Ne izkopljejo se iz revščine, kuhajo na električni ponvi v garaži

»Borimo se. Delamo, a na koncu meseca vedno zmanjka. Gledamo pa, da so vsaj otroci čisti in siti,« pravi Jože Sumrak iz Dednje vasi pri Pišecah v brežiški občini. Z ženo Marijo ima štiri odraščajoče otroke; starejša je šla na svoje, en sin je srednješolec, 16-letnik upa na čimprejšnjo zaposlitev, mlajši 13-letnik pa je invalid. Pri porodu se mu je v desni roki utrgal živec, zato je močno omejen pri vseh dejavnostih.

»Čim prej bi radi obnovili kuhinjo. Prej je bilo toliko vlage notri, da so bile stene že čisto črne. Ampak težko je kar koli delati, če si finančno omejen. Štiri mesece se že trudimo, tudi otroci pomagajo pri delih, a dokler ne bo kuhinja obnovljena, niti centralne kurjave ne moremo zagnati, grejemo se na elektriko. In veste, kako je to drago,« začne stanje pri hiši opisovati Marija, ki je imela tistega dne, ko smo jo obiskali, službo popoldne.

Marija redno hodi v službo, a zasluži le minimalca.

Dve izmeni dela v kuhinji v Krškem, plača pa je minimalna. Pokaže zadnjo plačilno listo. Ker je imela 5 dni bolniške, saj je morala na punktiranje kolena, je dobila z vsemi dodatki in prevozom vred 859,88 evra. 55-letni Jože je zaradi dveh operacij kolena in operacije kolka invalid tretje kategorije, od države dobiva le 200 evrov. Čez 700 evrov imajo vsak mesec položnic.

Hiša, v kateri bivajo, je stara, dotrajana, res potrebna obnove, česar se Sumrakova zavedata, a kaj ko ni denarja. Jože se v klepetu vrne v svojo težko mladost. Odraščal je na tej domačiji, pravzaprav v skromni napol leseni stari hišici, ki razpadajoča stoji ob sedanjem domu.

Jože ob skromni hiši, kjer biva z ženo in tremi otroki.

»Starša sta bila kmeta. Revščina je bila pri hiši. Po tabrhu smo hodili, da smo si lahko kupili dve kravi in voz. Mama je bila doma, oče pa je ob delu na kmetiji hodil še v službo. A tudi to hišo, v kateri smo zdaj, so starši postavili v pomanjkanju, ni bila narejena, kot bi morala biti, pa izolacije ni prave. Tudi kopalnice ni bilo, zdaj smo jo naredili. Na obroke smo nabavili opremo in material zanjo, za obnovo kuhinje pa smo material vzeli na piko. Če ni denarja, delaš in vlagaš, kolikor lahko. Sem pa od malega vajen delati na zemlji. Rad delam, tako si vsaj za jesti pridelamo sami in nam ni treba čisto vse hrane kupiti,« nadaljuje Jože in našteva živali, ki jih imajo doma: »Imamo dva konja, telico, štiri prašiče, šest koz, pet ovc, pa zajce, goske, race, piščance. Dva hektarja svoje zemlje obdelujemo, nekaj pa je imamo v najemu. Tudi manjši vinograd imamo, a letos je toča vzela vse. Vse je šlo k vragu.« Jože tako od zgodnjega jutra, čeprav bolan, dela na kmetiji, kjer pomagajo tudi Marija in otroci.

Marija razočarana pokaže odločbo Centra za socialno delo (CSD), da družini pripada 243 evrov otroških dodatkov, a jih ne dobi. Kako je to možno, smo povprašali na brežiški CSD, pogoje za otroški dodaten namreč družina izpolnjuje, a je zadeva nekoliko bolj kompleksna.

Imajo precej živali, tudi zajce.

Vračati mora socialno pomoč

»Marija Sumrak je bila najprej upravičena do denarne socialne pomoči za obdobje od začetka marca 2020 do konca julija 2020. CSD je ob ponovni oddaji vloge za denarno socialno pomoč in izredno denarno socialno pomoč, ki sta bili vloženi 8. julija 2020, ugotovil, da je maja prejela nakazilo denarnega nadomestila v višini 1751,68 evra ter da je od januarja 2020 upravičena do denarnega nadomestila za brezposelnost, česar pa gospa Sumrak v mesecu maju, ob nastanku spremembe, ni sporočila. Če družina prejema denarno socialno pomoč in pravočasno ne sporoči spremembe, ki vpliva na višino ali celo upravičenost do denarne socialne pomoči, se z odločbo odloči tudi o vračilu. Zato je CSD po uradni dolžnosti izdal novo odločbo, s katero se je prvotna odločba razveljavila in je bilo odločeno, da je za meseca junij in julij gospa prejela denarno pomoč neupravičeno in jo je dolžna vrniti. Na CSD lahko sklene dogovor o načinu in času vračila dolga, omogoči se možnost vračila na obroke, in sicer v obdobju največ treh let, po poteku dogovora pa dolg zapade v vračilo in se poračunava iz otroškega dodatka do poplačila,« je pojasnila Andreja Osredkar, pomočnica direktorice CSD Posavje, enota Brežice.

Z odločbo je tako nastal dolg v višini 1555,30 evra. Marija je 31. avgusta 2020, kot pojasnjujejo na CSD, vložila prošnjo za vračilo dolga v 36 obrokih in sklenila dogovor o obročnem vračilu neupravičeno prejete denarne socialne pomoči, in sicer na 36 obrokov, zadnji obrok naj bi bil 30. septembra 2023.

Ker zdaj ni kuhinje v hiši, so začasno štedilnik postavili kar v garažo. Pred dnevi je crknil še ta.

»Ker dolga v tem času ni odplačala, se je začel dolg z oktobrom 2023 poračunavati iz pravice otroškega dodatka, v znesku višine otroškega dodatka – kot je določen po zadnji veljavni odločbi. Vemo, da izpad dohodka (kar predstavlja tudi otroški dodatek) vpliva na povečanje finančne stiske družine, zato v takih primerih predlagamo vložitev vloge za izredno denarno socialno pomoč za premostitev materialne stiske, kar smo gospe Sumrak tudi ponudili, gospa pa se bo sama odločila, ali bo uveljavljala to pravico ali ne. Glede na inflacijo in podražitev vseh življenjskih potrebščin in stroškov se strinjamo, da se družina s takšnim dohodkom dejansko težko preživlja,« priznavajo na CSD.

Tik pred objavo članka smo še enkrat govorili z Marijo in povedala nam je, da sta ji zdaj crknila še hladilnik in štedilnik. Družinski prijatelji so Sumrakovim podarili vsaj električno ponev, da lahko v nečem kuhajo, pa čeprav v garaži.