SMUČANJE
Ne podcenjujte znanja
Ko ste na smučišču, ne pozabite na varnost in prilagodite hitrost; s karving smučmi si lahko hitro poškodujete koleno, pri sankanju pa gležnje in zapestja.
Odpri galerijo
Za letošnjo zimo bi zdaj težko rekli, da primanjkuje snega. Tega se najbolj veselijo navdušenci nad smučanjem in sankanjem. Ti zapolnijo številna smučišča doma in po Evropi ter z največjim veseljem švigajo po belih strminah. A veseli trenutki se lahko hitro spremenijo v žalostne, ko se pripeti nesreča. Da bi se to zgodilo čim manjkrat, je treba upoštevati mednarodna vedenjska pravila na smučiščih oziroma t. i. 10 FIS-pravil. Eno pomembnejših je, da je treba hitrost prilagoditi svojemu znanju, razmeram na smučišču in gostoti smučajočih. Kot razloži Roman Šturm s Smučarske zveze Slovenije, se nesreče največkrat zgodijo, ker posamezniki precenjujejo svoje znanje. Del odgovornosti nosi tudi tehnološki napredek, ki je kriv za razvoj smuči s poudarjenim stranskim lokom, znanim kot karving.
Sogovornik opozarja še na eno nevarnost na smučišču, in sicer čelno trčenje. Ta se pogosto zgodijo med smučarji s karving smučmi, ki omogočajo večje zavoje kot tiste stare, zato se po Šturmovih besedah smučarja, ko zaključujeta zavoje, srečata "pravokotno drug na drugega in direktno trčita". "Smučar je dolžan smučati s prilagojeno hitrostjo, da lahko reagira – spremeni smer ali ustavi, in tako prepreči trk ali lastni padec," opozarja Šturm in smučarjem svetuje, da se, preden naredijo zavoj, prepričajo, kam bodo zavili in da bodo to storili brez nevarnosti za druge udeležence na smučišču. Seveda pa pred prvimi zavoji nikakor ne gre pozabiti na ogrevanje. »Če nismo ogreti, se lahko prej poškodujemo. Tukaj je povsem enako kot pri drugih športih,« še doda.
Tako kot pri smučeh je šel razvoj naprej tudi pri sankah: danes so na voljo bolj izpopolnjene, ki omogočajo tudi višje hitrosti. Fischinger pravi, da je potrebna pazljivost na t. i. krogih oziroma jabolčkih, kjer je kontrola gibanja veliko slabša. »Ne da se jih usmerjati,« opozori. Med najpogostejšimi poškodbami so padec na trtico, poškodbe gležnjev in zapestij ter glave. Tudi pri padcih na ledu je največ poškodb zapestij, saj z rokami ublažimo padec in tako ščitimo glavo. »Zapestja so kot airbag pri avtu,« še pove sogovornik iz ljubljanskega kliničnega centra.
Pretrgane kolenske vezi
Vse več je namreč poškodb kolenskih vezi, predvsem sprednje križne. "Ko smučar izgubi ravnotežje, smuči pa so še v stiku s snegom, telo zarotira v predelu kolena in nastanejo poškodbe, pretrgajo se kolenske vezi," nam na kratko nastanek poškodbe pojasni Šturm in doda, da je v prihodnosti pričakovati razvoj smučarskih vezi, ki bi nastanek takšnih poškodb lahko preprečile.368V UKC Ljubljana so v letu 2015 obravnavali 1364 posamezikov, ki so se poškodovali na smučiščih. Leta 2016 je bilo takih 1078, še leto pozneje pa 1126. Letos, do sredine prejšnjega tedna, se je poškodovalo 368 smučarjev.
Sogovornik opozarja še na eno nevarnost na smučišču, in sicer čelno trčenje. Ta se pogosto zgodijo med smučarji s karving smučmi, ki omogočajo večje zavoje kot tiste stare, zato se po Šturmovih besedah smučarja, ko zaključujeta zavoje, srečata "pravokotno drug na drugega in direktno trčita". "Smučar je dolžan smučati s prilagojeno hitrostjo, da lahko reagira – spremeni smer ali ustavi, in tako prepreči trk ali lastni padec," opozarja Šturm in smučarjem svetuje, da se, preden naredijo zavoj, prepričajo, kam bodo zavili in da bodo to storili brez nevarnosti za druge udeležence na smučišču. Seveda pa pred prvimi zavoji nikakor ne gre pozabiti na ogrevanje. »Če nismo ogreti, se lahko prej poškodujemo. Tukaj je povsem enako kot pri drugih športih,« še doda.
Čelada in želva
Če ste začetnik, ne izberite najtežje stopnje na smučišču, začnite z lažjo in nato počasi stopnjujte težavnost. Travmatolog z ljubljanskega kliničnega centra Aleš Fischinger pove, da si moral imeti za spust po belih strminah veliko znanja, ko še ni bilo karving smuči. Danes pa te začetniku brez težav omogočajo spust po črnih progah. A slabo znanje, neizkušenost, slaba fizična pripravljenost, utrujenost in še kakšen kozarec piva tveganje za poškodbe še povečajo. »Tehnologija danes omogoča, da smučaš kot Bojan Križaj, le da je on znal smučati, mi pa ne,« ponazori Fischinger in smučarjem polaga na srce, naj ne smučajo brez čelade, razmislijo pa naj tudi o t. i. želvi, ki zaščiti hrbtenico.Tehnologija danes omogoča, da smučaš kot Bojan Križaj, le da je on znal smučati, mi pa ne.
Tako kot pri smučeh je šel razvoj naprej tudi pri sankah: danes so na voljo bolj izpopolnjene, ki omogočajo tudi višje hitrosti. Fischinger pravi, da je potrebna pazljivost na t. i. krogih oziroma jabolčkih, kjer je kontrola gibanja veliko slabša. »Ne da se jih usmerjati,« opozori. Med najpogostejšimi poškodbami so padec na trtico, poškodbe gležnjev in zapestij ter glave. Tudi pri padcih na ledu je največ poškodb zapestij, saj z rokami ublažimo padec in tako ščitimo glavo. »Zapestja so kot airbag pri avtu,« še pove sogovornik iz ljubljanskega kliničnega centra.