Ne prenašajo koronavirusa, so pa nevarni!
V zaprtih prostorih na nas preži virus, v naravi pa klopi. V ZDA preplah, da krvosesi prenašajo okužbo s covidom-19.
Odpri galerijo
V času epidemije covid-19 ni edina nevarnost, ki preži na nas. Pravzaprav smo se znašli v nezavidljivem položaju, v zaprtih prostorih in ob stiku z ljudmi se lahko okužimo s smrtonosnim koronavirusom, ko pa se pred njim umaknemo v naravo, nas tam že čakajo v Sloveniji najbolj nevarne živali – klopi, prenašalci zelo težkih bolezni: klopnega meningoencefalitisa (KME), lajmske borelioze in drugih. Letos so še posebno aktivni, saj je bila zima mila in so prisotni tako rekoč ves čas in povsod. Mnogi otroci po vsej Sloveniji, ki ne hodijo v šolo in vrtec, ter odrasli, ki ne hodijo v službo, so te dni že dobili klopa ali več, saj se veliko več kot po navadi zadržujejo okoli svojih hiš ter po bližnjih gozdovih, travnikih, vrtovih in parkih.
Tako so na Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) zapisali, da ni še nobenega dokaza, da bi se koronavirus prenašal z živalmi, na primer s komarji, saj gre za respiratorni virus, ki se prenaša kapljično. Tudi na Ameriški zvezi za nadzor nad komarji (AMCA, American Mosquito Control Association) zatrjujejo, da ni nobenega dokaza, da bi lahko virus prenašali klopi ali komarji. "Komarji in klopi ne morejo prenašati vseh vrst virusov. Da bi se to zgodilo, bi se morali virusi v prenašalcu razmnožiti, po naših podatkih pa tega niso sposobni."
Podatke o obolelih so na NIJZ redno spremljali vsak teden in ves čas opozarjali, kako pomembno je spremljanje telesnih sprememb, še posebno pa cepljenje proti KME. A letos jih zaradi vseh preostalih aktivnosti v zvezi s trenutnimi epidemiološkimi razmerami še niso začeli spremljati, prav tako se v skladu z Odredbo o prekinitvi izvajanja preventivnih storitev cepljenje proti KME trenutno sploh ne izvaja.
V času, ko se bo aktivnost klopov še posebno povečala, mi pa večinoma ostajamo doma in v okolici svojih domov, je torej najpomembnejši ukrep za zmanjšanje tveganja za bolezen preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega.
Ali prenašajo koronavirus?
A pozor, Slovenija spada med države z največjim tveganjem, da se prek ugriza klopa okužimo in zbolimo, temu pa se je pridružila zaskrbljenost, da bi lahko bili klopi celo prenašalci koronavirusa, prav tako komarji. Čeprav se sliši precej neverjetno, so se zadnja dva tedna s tem vprašanjem veliko ukvarjali v ZDA, kjer je zavladala prava panika. A na srečo so znanstveniki to možnost zavrnili.
273 oseb se je letos že okužilo z lajmsko boreliozo.
Tako so na Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) zapisali, da ni še nobenega dokaza, da bi se koronavirus prenašal z živalmi, na primer s komarji, saj gre za respiratorni virus, ki se prenaša kapljično. Tudi na Ameriški zvezi za nadzor nad komarji (AMCA, American Mosquito Control Association) zatrjujejo, da ni nobenega dokaza, da bi lahko virus prenašali klopi ali komarji. "Komarji in klopi ne morejo prenašati vseh vrst virusov. Da bi se to zgodilo, bi se morali virusi v prenašalcu razmnožiti, po naših podatkih pa tega niso sposobni."
Tudi dr. Vesna Tlaker, specialistka dermatovenerologije in vodja Inštituta za dermatologijo, zavrača verjetnost, da bi se lahko okužili prek klopov. "To je nemogoče, saj je covid-19 patogen oziroma bolezenski za človeka in ne za žival," je povedala.
Ob rdečini takoj k zdravniku
Dr. Tlakerjeva tudi opozarja vse, ki se gibljejo v naravi, naj bodo še posebno previdni in naj se opazujejo. "Ne samo te dni, ampak vedno! In klopi niso samo v gozdu, ampak tudi na vrtu, v mestnem parku, skratka, povsod zunaj. Aktivni so vse leto in le ob ekstremno nizkih temperaturah se jih ni treba bati. Res je te dni veliko ljudi zunaj, zato naj bodo karseda pozorni in naj pazljivo spremljajo, če dobijo rdečino na koži. Opozarjam tudi, da se tretjina obolelih za lajmsko boreliozo sploh ne spomni klopa, kar ne pomeni, da so pozabljivi, ampak so se okužili z eno od klopovih razvojnih faz – drobno nimfo, ki se je sploh ne da videti."Komarji in klopi ne morejo prenašati vseh vrst virusov.
A kako v teh dneh do osebnega zdravnika? Je rdečina okoli predela ugriza ali kjer koli drugje po telesu dovolj nujna, da nas bo naš izbrani osebni zdravnik sprejel? Dr. Tlakerjeva vsekakor svetuje, naj ob rdečini takoj pokličemo zdravnika, in če bodo znaki lajmske borelioze, nam bo predpisal antibiotike. Tistim, ki bi se radi cepili, dr. Vesna Tlaker svetuje, naj počakajo na konec epidemije, potem pa se takoj cepijo.
Najhuje je na Gorenjskem
Za okužbo s KME, za katero pa ni zdravila in so posledice zelo hude, je največje tveganje na Gorenjskem in Koroškem, nekoliko manj v osrednjeslovenski regiji, najmanj pa na Goriškem, kjer okužbe še sploh niso zaznali.Podatke o obolelih so na NIJZ redno spremljali vsak teden in ves čas opozarjali, kako pomembno je spremljanje telesnih sprememb, še posebno pa cepljenje proti KME. A letos jih zaradi vseh preostalih aktivnosti v zvezi s trenutnimi epidemiološkimi razmerami še niso začeli spremljati, prav tako se v skladu z Odredbo o prekinitvi izvajanja preventivnih storitev cepljenje proti KME trenutno sploh ne izvaja.
V času, ko se bo aktivnost klopov še posebno povečala, mi pa večinoma ostajamo doma in v okolici svojih domov, je torej najpomembnejši ukrep za zmanjšanje tveganja za bolezen preprečevanje ugriza klopa ter hitra odstranitev že prisesanega.
Po podatkih NIJZ je letos za lajmsko boreliozo zbolelo že 273 oseb, za KME, ki je redkejša, a veliko težja bolezen, pa dve. Največje tveganje za okužbo z boreliozo, pri kateri je ob dovolj zgodnjem odkritju možno uspešno zdravljenje z antibiotiki, je kot doslej v severnoprimorski regiji, v Prekmurju in na Gorenjskem, kjer je lani na 100.000 prebivalcev zbolelo 394, 327 in 317 oseb, najmanjše tveganje je v celjski regiji.