Ne veste, katero penino izbrati? Ta slovenska so veliko presenečenje
»Pridite sem, okušam zvezde,« naj bi bil stavek, s katerim je prvi požirek šampanjca v zgodovini pospremil njegov domnevni izumitelj, menih Dom Pérignon. Od takrat se je po grlih slavnih in bogatih pa tudi čisto navadnih ljudi prelilo na tisoče hektolitrov te žlahtne pijače, katere zaščitni znak so mehurčki, ki uživalca nežno pobožajo po grlu. Različicam, ki ne prihajajo iz francoske pokrajine Champagne, pri nas pravimo penina in zadnje desetletje se lahko z bogatim naborom penin pohvalimo tudi v Sloveniji. Da njihova slava seže po vsej državi in še čez meje naše male dežele, so zaslužni predvsem vinarji, ki v pridelavo vlagajo vse svoje znanje in izkušnje, delček v mozaiku pa prispeva tudi Salon penečih vin Ljubljana, ki se je letos odvrtel že devetič zapovrstjo.
Tokratni se je znova odvijal na čarobnem vrtu Lili Novy in v restavraciji Pen klub. Praznika mehurčkov se je usmililo celo vreme, ki je, kljub občasnim padavinam, poskrbelo tudi za dobro mero sončnih žarkov, ki so greli ozračje in ustvarjali igriv lesket v kozarcih z žlahtno pijačo okoli 30 slovenskih in hrvaških pridelovalcev penečih se vin. »Ponosni smo, da nam vinarji še vedno verjamejo in vidijo v tej prireditvi poslovno priložnost,« nam je o organizaciji zaupal direktor ljubljanskega salona Rado Stojanovič. Veseli ga, da je z leti, s prispevkom vinarjev in salona, v Sloveniji vedno več ljubiteljev penečih se vin. »Ljudje počasi dojemajo, da je peneče se vino primerno za vse priložnosti, za vse dneve v tednu in vse dele dneva, samostojno in ob hrani,« navaja.
Vzhajajoče dolenjske penine
Letos je sedemčlanska komisija, ki ji je predsedovala izr. prof. dr. Ana-Marija Jagatić Korenika iz agronomske fakultete v Zagrebu, ocenila 74 vzorcev. Prvič v zgodovini salona je zmaga odšla na Hrvaško – v klet Kopjar iz Zagorja, kjer so pridelali zmagovalni organic rosé pinot noir. Slovensko presenečenje pa so bila dolenjska peneča se vina, ki so letos dobila krila in dosegla vrh med ocenjevanimi. Tako je med belimi penečimi se vini, pridelanimi po klasični metodi, zmagala penina brut dolenjskega proizvajalca Albiana Wines Jerneja Žarna, ki je na dogodku predstavljal svoje penine z ženo Lidijo. »Na Dolenjskem imamo trenutno najboljše razmere v Sloveniji za pridelavo penečih se vin in to s pridom izkoriščamo. Učimo se ter nabiramo oziroma posodabljamo znanje,« je poudaril lastnik vinogradov z več kot 90.000 trtami. Nagrada, je dejal, je plod trdega dela pa tudi pedantnosti, ki jo od vinarja zahteva proces proizvodnje penin. »Še pred tremi leti smo težko prišli v Ljubljano. Vlagali smo ogromno truda, bili nekajkrat, ne vemo zakaj, tudi zavrnjeni in se nato odločili delovati lokalno. Izhajamo iz Dolenjske, Posavja, kjer imamo eno boljših kulinarik zadnjega časa. Veliko je dobrih gostiln, od Repovža do Debeluha, Treh Lučk, Vovka, tudi Pavusa. Z lastniki in sommelierji smo vzpostavili osebni stik, ki ga gojimo še danes, in oni so pomagali, da so nas gostje spoznali. Reči moram, da sem počaščen, da se je to zgodilo na tak način,« pripoveduje Albianino zgodbo o uspehu, ki še traja in raste. V kratkem lahko pričakujemo še eno peneče se vino, za katero meni, da bo postalo pomemben del slovenske peničarske zgodbe, zvrst z enakomerno dodanimi tremi lokalnimi sortami grozdja, žametovko, kraljevino in rumenim plavcem. Seveda pa brez nagrade ni ostal niti po peninah najslavnejši del Slovenije, Goriška brda. Za zmago so poskrbeli Simčičevi, Karol, Igor in Marijan, z belim penečim se vinom, narejenim po charmat metodi. Penino brut je na dogodku predstavljal član četrte generacije vinarjev Kristijan Simčič.
Iskane v tujini
Dobra penina je, smo izvedeli na stojnici Albiana, tista z drobnimi mehurčki, ki te nežno pobožajo po ustih. Proti čarom mehurčkaste pijače ni imun niti chef Janez Bratovž, lastnik prestižne restavracije JB. »Penine imam najrajši in tega ne pravim zato, ker sem danes na salonu penin. Zdijo se mi nekaj posebnega, pa tudi med peninami bolj ločim okuse,« nam je razložil. V svoje jedi jih sicer ne daje pogosto, ima pa trenutno v restavraciji piškot s kremo iz penine in praženih lešnikov, ki se odlično prilega h kozarčku mehurčkaste sreče.
Slovenske penine se pijejo na mnogih prestižnih lokacijah daleč od dežele na sončni strani Alp. Znane so tako v Ameriki kot na Japonskem pa tudi v mnogih drugih državah. »Zadnje čase imam veliko tujih gostov in vsi so neverjetno presenečeni nad slovenskimi peninami in slovenskimi vini,« pritrjuje Bratovž, ki mu veliko pomeni, da lahko hči, ki je sommelierka tretje stopnje, gostom v restavraciji poleg hrane ponudi kozarec slovenskega vina. »To je dodana vrednost, da poleg naših jedi dostaviš slovenska vina,« sklene Bratovž.
