Vam grozijo, da boste ostali brez regresa? Takšno kazen lahko plača delodajalec
Delodajalec je dolžan delavcu, ki je zaposlen celo leto in ima pravico do letnega dopusta, do 1. julija izplačati regres najmanj v višini minimalne plače. Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, za katerega je zagrožena globa v znesku od 3.000 do 20.000 evrov.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo poudarja, da je plačilo za delo pravica delavcev, ki jo je treba dosledno spoštovati. Uresničevanje pravice do regresa za letni dopust je pomembno, saj je letni dopust namenjen obnovi psihofizičnih sposobnosti delavcev, zato bo tudi v letu 2022 nadaljeval poostreni nadzorom nad izplačili regresa in plač. Od 1. julija do konca leta bodo izvajali dodatno usmerjeno akcijo nadzora nad spoštovanjem 131. člena ZDR-1, ki ureja izplačilo regresa. Inšpektorat pri tem sodeluje tudi s Finančno upravo RS.
Regres se sicer lahko izplača tudi po 1. juliju, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta in le v primeru nelikvidnosti delodajalca, če to omogoča kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Neizplačilo je prekršek
Neizplačilo regresa za letni dopust je prekršek, zaradi katerega inšpektor vodi in ukrepa v prekrškovnem postopku. Za delodajalca je zagrožena globa v znesku od 3.000 do 20.000 evrov. Z globo od 1.500 do 8.000 evrov se lahko kaznuje manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori tovrstni prekršek. Z globo od 450 do 2.000 evrov pa se v prekrškovnem postopku kaznuje tudi odgovorna oseba delodajalca pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali lokalni skupnosti.
Neizplačilo regresa za letni dopust lahko vpliva tudi na uveljavljanje nekaterih pravic v drugih postopkih, na primer na prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, omejitev sodelovanja v postopkih javnega naročanja in omejitve pri ustanavljanju družb.
Kaj delavec lahko stori, če delodajalec ne izplača regresa pravočasno?
Delodajalec lahko, če se je znašel v resnih likvidnostnih težavah, regres izplača tudi po 1. juliju, vendar pa ga mora izplačati najkasneje do 1. novembra. V prvem koraku je priporočljivo pri delodajalcu preveriti, zakaj regres ni plačan in zakaj plačilo še ni bilo opravljeno. Če delodajalec ne ponudi konkretnega odgovora, temveč le izgovore, je naslednji korak delavca, da delodajalca opozori in pisno pozove k odpravi nepravilnosti. Če se delavec in delodajalec ne moreta dogovoriti, lahko delavec za izplačilo regresa toži delodajalca pred delovnim sodiščem. Če delodajalec tudi po sodbi sodišča ne izplača regresa, lahko delavec poda predlog za izvršbo oziroma sodno izterjavo. Če ima delavec plačilno listo, kjer je prikazan in obračunan regres, ki ni bil izplačan, lahko vloži neposredno izvršbo na podlagi verodostojne listine, brez tožbe na delovnem sodišču.
Minimalni regres v zasebnem sektorju je višina minimalne plače v tekočem letu, ki v letu 2022 znaša 1.074,43 evra. Morebitna kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca, lahko določa tudi višji minimalni regres. V primeru, da se delavec pri delodajalcu zaposli po roku za izplačilo regresa (po 1. juliju), mora delodajalec delavcu izplačati regres čim bliže temu datumu ter takrat, ko ve, koliko regresa delavcu v tem letu pripada. Torej ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.
Enako visok ali celo višji
Marsikateri delodajalci bodo letos izplačali enako visok ali celo višji znesek kot lani. Največ bodo dobili zaposleni v Novartisu in Zavarovalnici Triglav – kar 2.000 evrov ali več, malo manj v Petrolu, Krki, sledijo podjetja Spar Slovenija, Hofer in Lidl Slovenija.
Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba v primeru neizplačila regresa tožbo vložiti v roku petih let.
Inšpektorat Republike Slovenije za delo smo povprašali, koliko prijav o kršitvi izplačil regresa je bilo vloženih lani in koliko prijav so uspešno rešili.
»Inšpektorat RS za delo (IRSD) prijav statistično ne spremlja po vsebini, tako ne moremo opredeliti, koliko se jih nanaša na kršitve v zvezi z regresom, ki jih izpostavljate. Prijave se namreč najpogosteje ne nanašajo samo na eno vsebinsko področje, v enem nadzoru pa lahko ugotovimo kršitve, ki se nanašajo na različna področja,« je pojasnil Jadranko Grlić, glavni inšpektor, in dodal, da iz statistike, ki jo vodi IRSD, že nekaj let izhaja, da so kršitve v zvezi s plačilom za delo vsako leto najpogosteje ugotovljene kršitve na področju nadzora delovnih razmerij – kamor sodi tudi izplačilo regresa.
V letu 2021 je bilo ugotovljenih 6.012 kršitev pri plačilu za delo skupaj, skupno število ugotovljenih kršitev po vseh petih odstavkih 131. člena ZDR-1 pa je 3.899, od tega se 325 kršitev nanaša na izplačilo regresa najmanj v višini minimalne plače, 2.440 kršitev na izplačilo regresa do zakonskega roka (tj. 1. julij), 391 kršitev na izplačilo regresa do 1. novembra, 725 kršitev na izplačilo sorazmernega izplačila dela regresa, 18 kršitev pa na izplačilo sorazmernega dela regresa (sorazmernega delovnemu času).
V letu 2020 je bilo 4.720 kršitev pri plačilu za delo skupaj in 2.603 kršitev po vseh petih odstavkih 131. člena ZDR-1, kar pomeni da so se kršitve v enem letu po vseh petih odstavkih povečale skoraj za 50 odstotkov.
In s katerimi dejavniki so kršitve oziroma neizplačevanje regresa najbolj povezane? »Teh podatkov žal nimamo. Statistiko vodimo glede na matično številko delodajalca in ostalih podrobnosti nimamo, tako da bi težko rekli, kateri so dejavniki, ki vplivajo na kršitve pri izplačilu regresa. V letu 2021 so inšpektorji največ kršitev pri izplačilu regresa ugotovili v dejavnosti gradbeništva, gostinstva in trgovine. Tudi sicer so te dejavnosti med tistimi, v katerih IRSD ugotavlja največ kršitev vsako leto,« je še pojasnil glavni inšpektor Grlić.
