Nejc Zaplotnik pomaga tudi po smrti

Lani so člani Planinskega društva Kranj s predsednikom Primožem Černilcem na čelu spet dokazali, kako srčni ljudje so ljubitelji gora. Ustanovili so namreč odsek, namenjen vsem tistim, ki gora ne vidijo, ne slišijo ali jih brez pomoči ne morejo sami prehoditi, pa vendar si tega želijo. Odsek za gibalno ovirane so poimenovali po legendarnem alpinistu Nejcu Zaplotniku, ki se je leta 1983 smrtno ponesrečil v plazu pod osemtisočakom Manaslu v Himalaji, sredstva zanj pa zbirajo tudi s prodajo njegovega alpinističnega dnevnika, ki ga je še kot gimnazijec pisal med letoma 1969 in 1971.

Vsi prihodki v dobrodelni sklad

Junak prvega slovenskega, takrat jugoslovanskega vzpona na Mont Everest, skupaj z Andrejem Štremfljem se je vpisal v zgodovino svetovnega alpinizma 13. maja 1979, tako živi naprej in tudi po smrti opravlja svoje poslanstvo. S svojo izjemno duhovno osebnoizpovedno knjigo Pot, ki je kmalu po izidu postala uspešnica in prava gorniška biblija, je marsikomu pokazal pot v gore, sedaj pa s svojim dnevnikom pomaga tudi tistim, ki sami v višine doslej niso mogli.

Dnevnik z opisi alpinistovih mladostnih tur, doživetij in razmišljanj je dolga leta hranila njegova vdova Mojca Zaplotnik Jamnik, nato pa je zvezek A4-formata z zelenimi platnicami prav ob 70. obletnici njegovega rojstva dobil nadvse pomembno, dobrodelno vlogo. Družina Zaplotnik se je brez pomislekov odzvala na prošnjo kranjskih planincev, da dnevnik izide v knjižni obliki, vsi prihodki od prodaje pa gredo v dobrodelni sklad, namenjen za delovanje novoustanovljenega Odseka Nejca Zaplotnika, katerega načelnik je nekdanji vrhunski paraplavalec Darko Djurić.

Tako so na PD Kranj želeli približati gore vsem ljudem, tudi slepim, gluhim in gibalno oviranim, ki si gore želijo čutiti na svoj, drugačen način in jim omogočiti, da bi tudi oni lahko sledili svojim sanjam, kot jim je Nejc Zaplotnik.

Slepa gornica na Storžiču

Odsek Nejca Zaplotnika je v preteklem letu že zelo lepo zaživel, saj so neutrudni prostovoljci in s pomočjo prispevkov od prodaje dnevnika pomagali že pri organizaciji dveh izjemnih tur. Najprej je gorska vodnica, sicer članica Alpinističnega odseka pri PD Kranj Marija Štremfelj na Storžič popeljala slepo gornico Sabino Dermota, prav tako je skupini treh športnikov invalidov uspelo z vozički opraviti vso 300 kilometrov dolgo vezno pot Juliana Trail iz Bohinja prek Pokljuke, Kranjske Gore, Vršiča, Bovca, Tolmina, Baške grape, Cerknega in Soriške planine nazaj v Bohinj.

Kot nam pove načelnik odseka, za letos načrtujejo še več tur, vsak mesec vsaj eno, saj je zanimanje zelo veliko. »Število naših članov se lepo povečuje in na tem mestu bi povabil vse, ki doslej zaradi gibalnih ovir niso mogli v hribe, da se nam pridružijo na odseku, kjer bomo poskušali narediti vse, da bi jim pomagali,« pripoveduje Djurić, ki se je rodil brez nog in leve roke, a se že od mladih let ukvarja s športom in živi polno življenje.

A načelnik odseka svojega veličastnega trenutka v gorah še ni dočakal, čeprav si tega zelo močno želi. Kot otroka so ga nekoč nesli na Nanos, sicer pa je zaenkrat naše hribe doživel le tako, da se je pripeljal z avtom ali gondolo. Se je pa že preizkusil v gorskih pohodih v tujini, na primer lani v Wichita Mountains v ameriški zvezni državi Oklahoma, kjer si je zaželel premagati tudi kakšno domačo goro.

Primož Černilec, športni pedagog, ki je na različne načine pomagal že mnogim gibalno oviranim športnikom, na primer slepemu maratoncu Sandiju Novaku na Triglav, po slabega pol leta delovanja odseka za gibalno ovirane osebe razloži, da je dela z organizacijo zelo veliko, saj je treba urediti tako spremljevalce kot gorske vodnike in tudi druge prostovoljce, da je vse skupaj varno. »Vsi se trudimo in pomagamo načelniku Darku Djuriću, k sodelovanju smo povabili tudi predstavnika zavoda Iris – Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne,« je še povedal Černilec in vse gibalno ali kakor koli ovirane, ki si želijo v gore, povabil, da postanejo člani odseka.