»Nekateri dobijo pet paketov hrane, drugi pa niti enega«, ministrstvo obljublja rešitev
V začetku meseca smo poročali o novem primeru divjega odlagališča hrane v naravi. Nanj je opozorilo društvo Humanitarček. »Medtem ko cene hrane naraščajo, jo nekateri mečejo proč ... Da gre za izredno zavržno dejanje, kaže tudi dejstvo, ki je razvidno z embalaže, in sicer, da gre za hrano, ki je v paketih pomoči za tiste najbolj ranljive.« Več o tem preberite tukaj.
Kot je razvidno s fotografij, je bilo tokrat med hrano ob gozdni cesti največ moke, testenin in riža. Zadnji je v embalaži, na kateri je označeno, da hrana ni za prodajo in da gre za pomoč EU. Objave na spletu kažejo, da to ni osamljen primer.
Kako preprečiti zlorabo sistema?
V Humanitarčku so ob najdbi novega odlagališča hrane pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da vzpostavijo enotno bazo za razdeljevanje hrane, saj lahko zdaj nekateri »dobijo pet paketov hrane različnih organizacij, 85-letna Anka pa niti enega, ker se ne znajde tako dobro«.
Z vprašanji, ali je v pripravi enotna zbirka podatkov, kot predlaga omenjeno društvo, ter kako bodo naslovili težavo, da se brezplačno podeljena hrana namesto v loncih znajde na odpadu, medtem ko 90.000 starostnikov in 273.000 mlajših od 65 let živi pod pragom revščine, smo se obrnili na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pojasnili so, da razdeljevanje hrane v okviru aktualnega Programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti 2020–2023 izvajata dve partnerski organizaciji, Rdeči križ Slovenije – Zveza združenj in Slovenska Karitas, ki sta bili izbrani v okviru javnega razpisa. Obe organizaciji upravičenost oseb do materialne pomoči partnerske organizacije ugotavljata iz priporočil (na njih jih usmeri center za socialno delo ali šola) oziroma iz posredovane dokumentacije (materialno ogroženi izpolnijo vlogo) ali pa se ta dodatno zahteva od uporabnika (ustrezni dokumenti, iz katerih je mogoče razbrati, da sodijo v ogrožene skupine, npr. odločbo o denarni socialni pomoči, dokazilo o upravičenosti do varstvenega dodatka, priporočilo centra za socialno delo). Partnerske organizacije imajo interne pravilnike o materialni pomoči in natančno razdelana merila za ugotavljanje upravičenosti osebe do materialne pomoči.
V okviru Programa za odpravljanje materialne prikrajšanosti v Sloveniji v obdobju 2021–2027, ki bo sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada, omenjeno ministrstvo načrtuje vzpostavitev enotnega sistema spremljanja oseb, ki bodo prejele pomoč v obliki hrane in različnih spremljevalnih ukrepov, s čimer bo zagotavljalo enakopravno obravnavo, sledljivost in preprečilo zlorabe pomoči, zagotavljajo. Kdaj naj bi se to začelo izvajati v praksi, nismo izvedeli.
O opisani problematiki smo se pogovarjali tudi z Maticem Slapšakom z Rdečega križa.
Zakaj po vašem mnenju prihaja do tovrstnih dejanj?
Žal na to vprašanje res težko odgovorimo, še toliko bolj, ker gre za hrano, ki ji je rok pretekel že pred leti, v letu 2014 (govorimo za zadnji primer s področja Maribora), kar pomeni, da jo je nekdo ali več njih imel doma, v shrambi ali omari zloženo in je ni zaužil, prinesel nazaj ali jo namenil drugim. Ni pa nam jasno, kako je mogoče, da bi posameznik, družina prejela cele kartone hrane, saj hrane ne delimo v takšnih količinah, kot so bile razvidne iz prispevka.
Rečemo lahko, da smo žalostni in razočarani, še toliko bolj, ker pri razdeljevanju pomoči sodelujejo prostovoljci, ki namenjajo svoj prosti čas ljudem v stiski. Pri razdeljevanju pomoči sledimo potrebam najbolj ogroženih, količine prilagajamo glede na število družinskih članov in v skladu z možnostmi tudi individualnim potrebam. Pomoči ne delimo brez dokazil o socialno-ekonomskem statusu posameznikov in družine ter jo delimo zgolj tistim, ki zaprosijo za pomoč. Imamo kriterije glede upravičenosti do pomoči v prehrani in vsi naši prejemniki jo izpolnjujejo.
Prepričani smo, da delamo dobro in da pomagamo tistim, ki so pomoči potrebni, pri razdeljevanju pomoči pa vse, ki ne uživajo oziroma potrebujejo posameznih izdelkov, ki jih delimo, zaprosimo, da pomoči ne vzamejo oz. jo pustijo v naših skladiščih za druge, ki jo bodo z veseljem vzeli.
Kaj je največja težava pri razdeljevanju paketov pomoči, ki jo imate v vaši organizaciji?
Lahko rečemo, da je največja težava ta, da paketov pomoči in raznovrstnih prehranskih izdelkov ni nikoli dovolj. Tistih, ki potrebujejo našo pomoč, je žal vse več, zato smo toliko bolj žalosti, ko smo opozorjeni na takšne primere zavržene pomoči. Prehranske pakete MDDZS prejmemo trikrat na leto, zato težavo predstavlja tudi skladiščenje. Nekatera območna združenja pakete razdelijo takoj, ko jih prejmejo, zadnje čase pa dobave zaradi pomanjkanja hrane in višanja cen niso popolne, ampak izdelki prihajajo postopoma in smo tako morali nekoliko spremeniti tako princip razdeljevanja kot tudi skladiščenja.
Kakšne so sistemske težave, ki bi jih bilo treba čim prej odpraviti?
Rdeči križ Slovenije ima 56 območnih združenj in prek 830 krajevnih odborov, tako da lahko trdimo, da imamo odlično mrežo in res celosten vpogled v potrebe ljudi na posameznem področju, vodimo evidence o prejeti in razdeljeni pomoči kot tudi prejemnikih pomoči ter dodeljeni vrsti in količini pomoči, ki jo je posameznik/družina prejela. Glede na to, da vsako leto zasledimo primer (enega ali dva) odvržene hrane v smeteh, menimo, da so to posamezni primeri, ki se žal zgodijo, razlogov, kot smo zapisali, ne poznamo in lahko zgolj domnevamo. Zagotovo pa poskušamo vsak primer posebej preučiti, še toliko bolj, ker si želimo, da hrano dobijo resnično in samo tisti, ki jo potrebujejo.
Bi enoten seznam podatkov za vse organizacije po vaše rešil nekaj težav, ki jih imate? Ste v preteklosti že kdaj pozvali pristojno ministrstvo k uvedbi tega? Če da, kdaj?
Nismo zagovornik združevanja ali izmenjave seznamov podatkov med različnimi humanitarnimi organizacijami, še zlasti iz razloga varstva osebnih in občutljivih podatkov. Soglasja prejemnikov pomoči za izmenjavo podatkov nimamo, prav tako izmenjava podatkov med humanitarnimi organizacijami ni v skladu z veljavno zakonodajo. V skladu z Zakonom o RKS, našim Statutom in načeli ter s pravili Rdečega križa smo zavezani k spoštovanju človeškega dostojanstva in spoštovanju zaupanja, ki ga imajo najbolj ranljivi posamezniki v našo organizacijo. Tako da je tudi to eden od glavnih razlogov, da brez soglasij ne moremo in ne smemo izmenjevati podatkov. Poleg tega imamo na RKS program e-sociala, ki omogoča vpogled v seznam prejemnikov pomoči RKS, tako da ne more priti do izdaje paketov isti osebi v več različnih območnih združenjih. Nekateri so seveda potrebni izdatnejše pomoči, drugi skromnejše, ampak še enkrat – tu gre za vse bolj kompleksno in občutljivo, tudi zakonsko urejeno področje varstva osebnih podatkov, zato neka enotna zbirka podatkov, ki bi nudila vpogled več različnim organizacijam, že predstavlja kršitev varstva podatkov.
Vsekakor pa podpiramo povezovanja različnih humanitarnih organizacij ter pristojnih socialnih služb pri reševanju posamičnih, težjih, zahtevnih socialnih stisk posameznikov in družin. Prav tako pa se v nacionalnem društvu ter na ravni območnih združenj povezujemo s pristojnimi CSD, saj ti mnoge posameznike usmerjajo na našo organizacijo po različne oblike pomoči.
Na katere težave, s katerimi se soočate, bi še želeli opozoriti? Koliko pomoči pride v Slovenije iz teh evropskih skladov?
Na letni ravni iz Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim in REact-EU/covid 19 prejmemo prek 1.700 ton hrane. Če to hrano porazdelite med prejemnike naše pomoči, se vidi, da je količina prejete hrane velika in prispeva k lažjemu preživetju posameznika ali družine, na letni ravni pa to pomeni minimalno število kilogramov pomoči na osebo. Količinsko in po vsebini ocenjujemo, da je pomoči premalo, glede na potrebe dosedanjih in novih prejemnikov pomoči.
Se je v zadnjem času, v zadnje pol leta in v zadnjih treh mesecih, povečala število ljudi, ki potrebujejo brezplačno pomoč v obliki hrane?
Poleti smo že zaznavali 3–5-odstoten porast prošenj za pomoč, ki se v tem obdobju počasi povečuje. Lahko rečemo, da je v tem trenutku situacija še znosna, saj so temperature za ta letni čas precej visoke in se kurilna sezona še ni začela, tako da ljudje teh stroškov še niso imeli, je pa socialno ogrožene seveda močno »prizadel« začetek šolskega leta, a tudi tu smo pomagali okoli 5.500 otrokom z nakupom šolskih potrebščin.
