Nekdanja ministrica v solzah na sodišču: Dogaja se mi krivica

LJUBLJANA – Pred štirimi leti je močno odmevala afera z izplačili honorarjev profesorjem na fakultetah, ki jih je v Supervizorju objavila Komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Odnesla je ministrico za izobraževanje Stanko Setnikar Cankar, ki je bila po višini honorarjev prav na vrhu. A se je izkazalo, da je KPK z objavo teh podatkov posegel v ustavno pravico nekdanje ministrice do varstva osebnih podatkov, ne da bi imel za to zakonsko podlago. To je namreč pred dvema letoma ugotovilo vrhovno sodišče.

Da ji je nezakonita objava KPK o njenih zaslužkih v Supervizorju, ki je naposled pripeljala tudi do njenega odstopa, povzročila veliko škodo in da tega ne privošči nikomur, je včeraj v solzah na ljubljanskem okrožnem sodišču razlagala nekdanja ministrica, ki od države oziroma protikorupcijske komisije terja odškodnino.


Kot je dejala, ni šlo le za objavo teh podatkov, ki tudi sicer niso bili točni, saj so denimo vsebovali še druge prihodke, ne le avtorskih honorarjev, recimo regres, potne stroške in podobno, zaradi česar so bili za približno deset odstotkov višji: v 10 letih približno 430.000 evrov. Šlo je predvsem za način, to so namreč objavili, ne da bi jih kar koli vprašali, in namigovanje, da gre za korupcijo. A nato KPK ne zoper njo niti zoper koga drugega zaradi izplačil ni sprožil nobenega postopka.

Zapreti bi jih morali »kot zajce«

Setnikar Cankarjeva zato od države zahteva 24.000 evrov odškodnine za izgubo zaslužka, nematerialno škodo zaradi krnitve ugleda in duševnih bolečin in javno opravičilo. Kot je poudarila včeraj, ji gre v prvi vrsti za opravičilo in za to, da je poleg vseh izplačil, ki bodo na spletu večno, objavljena tudi sodba, da KPK v tem primeru ni ravnal zakonito. »Odškodnino, če bo, bodo dobili pomoči potrebni,« je zatrdila.


Vse skupaj, je povedala, je dojemala kot veliko krivico, ki se je zgodila bodisi zaradi nestrokovnosti bodisi zaradi tega, ker se je nekdo odločil pokazati mišice. Ne izključuje niti tega, da je šlo za rušenje nje oziroma vlade.

Še po odstopu ni imela miru, saj je morala na vprašanja odgovarjati tudi na fakulteti, kamor se je vrnila, kjer je eden od mlajših kolegov menda dejal, da bi jih morali zapreti »kot zajce.« Zaradi vsega je naposled začela jemati zdravila proti nespečnosti.
Sodišče je zaslišalo tudi informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Obe sta povedali, da so uslužbencem KPK pojasnili, da podatke lahko objavijo, ker gre za podatke javnega značaja, niso pa vedeli, kako so bili pridobljeni.

V inšpekcijskem postopku, ki so ga izpeljali po prijavi, se je izkazalo, da je KPK podatke pridobil, ne da bi prej izpeljal kakšen postopek, pa tudi da jih je pridobil iz zalednih zbirk oziroma podatkov o prejemkih iz javnega sektorja in jih povezal s podatki o transakcijskih računih posameznikov. To pa je »absolutno narobe«.

Na vprašanje, ali je imela na sestanku občutek, da želi KPK podatke objaviti, da bo s tem komu namerno škodil, je odgovorila, da je njen osebni občutek, da bi bilo to lahko pet minut slave za predsednika KPK. Kotnik Šumahova je povedala, da ni imela občutka, da bi želel KPK komu škoditi.

Stranke bodo odločitev sodišča dobile po pošti.