Nekdanji minister spomnil, na katerih črpalkah se »tankajo« državna vozila
Medtem ko Evropska komisija predlaga postopno uvedeno embarga na uvoz ruske nafte in ukrajinske oblasti opozarjajo, da so članice Evropske unije, ki blokirajo embargo, s financiranjem ruske vojske soudeležene pri zločinih, so se odzvale posamezne članice, ki embarga ne podpirajo. Temu najglasneje nasprotuje Madžarska, kritična je tudi Češka, medtem ko Slovaška zahteva triletno izvzetje iz embarga. Nemčija predlog podpira, a svari pred motnjami in porastom cen.
Na madžarski veto se je odzval nekdanji obrambni minister Roman Jakič, ki predlog embarga, kot kaže, podpira, a je pri tem spomnil, da imamo v Sloveniji bencinske servise MOL, ki so v večinski lasti madžarskega kapitala. Vlado Janeza Janše, ki je v odhajanju, je zato pozval, naj »prekliče zapoved, da se morajo vsi službeni avtomobili javne uprave (in ni jih malo) 'tankati' na MOL-ovih bencinskih črpalkah«.
V začetku leta je namreč ministrstvo za javno upravo za dve leti odločilo, da bodo javni uslužbenci v službenih vozilih goriva prvenstveno točili na servisih MOL. Na ministrstvu so takrat pojasnili, da morajo na MOL točiti gorivo, če je servis MOL od sedeža organa oddaljen manj kot pet kilometrov ali pa je na službeni poti uslužbenca. Če nobeden od pogojev ni izpolnjen in v nujnih primerih, lahko zavijejo tudi na Petrol ali OMV. Po pisanju medijev je bila ponudba MOL v višini 25,5 milijona evrov za dobrih 600 tisoč evrov cenejša od skupne ponudbe podjetji Petrol in OMV.
Kako hudo bi bila zaradi embarga prizadeta Slovenija?
Kako hudo bi bila zaradi embarga prizadeta Slovenija, je težko napovedati, a ministri Janševe vlade mirijo, da bi bilo časa dovolj, da bi se preusmerili na dobavo nafte neruskega izvora.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je že pred časom povedal, da mora EU takoj sprejeti embargo na uvoz ruske nafte in plina, saj bo le tako mogoče v Ukrajini zagotoviti mir. Po njegovih besedah EU 30 odstotkov potrebne nafte uvozi iz Rusije, medtem ko je Slovenija od uvoza ruske nafte, tako Vrtovec, odvisna v okoli 90 odstotkih. Zagotovil je, da v Sloveniji naftnih derivatov, tudi če se embargo na uvoz iz Rusije uvede takoj, ne bo zmanjkalo. V skladu z evropskimi pravili ima namreč vsaj 90-dnevne zaloge, kar zadostuje tako za porabo kot za morebitno vplivanje na cene, v vmesnem času pa imajo po njegovih besedah dobavitelji dovolj časa, da se preusmerijo na dobavo nafte neruskega izvora in preidejo na dobavo prek Italije in Hrvaške.
Obrambni minister v odhajanju Matej Tonin se strinja, da bi bilo najučinkovitejše sredstvo, ki bi ustavilo vojno, prepoved uvoza ruske nafte in plina. Sam pravi, da po podatkih, ki jih ima, Rusija zagotavlja 12 odstotkov svetovne proizvodnje nafte, »kar ni toliko, da bi svet zaradi tega kolapsiral.«
V Petrolu le končni proizvodi, ne surova nafta
Koliko naftnih proizvodov dobimo iz Rusije, po podatkih statističnega urada ni mogoče z natančnostjo trditi, saj jih naftni trgovci kupujejo prek posrednikov. Vrtovčeve izjave o odvisnosti od ruske nafte pa kažejo, da v Sloveniji bolj kot ne vsi kupujejo rusko nafto in jo potem predelajo. A tudi to ne drži povsem. Morda je v MOL, ki je prek Madžarske še bolj odvisen od ruske nafte, ta delež večji kot pri slovenskih trgovcih.
V Petrolu surove nafte ne kupujejo, ker nimajo rafinerijskih zmogljivosti, večino tekočega goriva dobijo iz evropskih rafinerij v Sredozemlju in severozahodni Evropi. Pri dobavi dizla in ekstra lahkega kurilnega olja so le v sedmih odstotkih odvisni od Rusije, medtem ko bencina iz Rusije ne uvažajo.
Vsekakor bi bila prepoved uvoza ruskih energentov za celotno unijo velika preizkušnja. Po podatkih Evropske komisije je bila pri uvozu surove nafte najpomembnejši uvozni vir Rusija, saj je bil njen delež lani 27-odstoten, sledili so Norveška, Kazahstan in ZDA. V Sloveniji je ta delež manjši. Kot so nam sporočili s Sursa, je odvisnost Slovenije na področju naftnih proizvodov od uvoza iz Rusije okrog 13-odstotna.
Po podatkih Fursa je uvoz naftnih derivatov iz Rusije v primerjavi z ostalimi državami tretjega sveta leta 2021 znašal 20 odstotkov, leto prej pa 45,3 odstotka.
