OSTRE BESEDE
Nekdanji poslanec udaril po članu SDS, odgovor Janše prišel hitro
Označil ga je za izdajalca.
Odpri galerijo
Janez Janša je dal jasno vedeti, kaj si misli o Aureliu Juriju. FOTO: Uroš Hočevar
Slovenski politiki, sedanji in nekdanji, tudi med božično-novoletnimi prazniki ne kažejo nič kaj tiste enotnosti, ki naj bi jo (poleg spomina na plebiscitarno odločitev o samostojnosti) praznovali 26. decembra. Najprej je s svojim božičnim voščilom razburil član Socialnih demokratov (SD), tudi sekretar na ministrstvu za šolstvo Jernej Štromajer, govor poslanca SDS in podpredsednika državnega zbora Jožeta Tanka na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti pa je dvignil tlak nekdanjemu poslancu Aureliu Juriju.
»Jože Tanko, sramota za Državni zbor! Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je nastopil ne kot podpredsednik DZ, temveč kot vodja poslanske skupine SDS in to v najbolj grobem pomenu. Sicer je dobro da se maske odvržejo. Ljudje vidijo pravi obraz!« je na twitterju zapisal Juri, ki je v poslanskih klopeh kot poslanec SD sedel med 1996 in 2008, ko je Boruta Pahorja zamenjal v Evropskem parlamentu (sedanji predsednik države je tedaj postal premier). Preden je postal poslanec, je bil med 1994 in 1996 Juri župan Kopra.
Na odgovor iz vrst SDS ni bilo treba dolgo čakati, oglasil se je kar prvak te največje parlamentarne stranke. »Sramota ni Jože Tanko, ki je govoril resnico, ampak Aurelio Juri, ki je odkrito nasprotoval slovenski osamosvojitvi ter med agresijo na Slovenijo kot lokalni funkcionar v Kopru paktiral z zločinsko JLA,« je bil oster Janez Janša. Da ne bi bilo kakšnega dvoma, je dodal še ključnik izdajalec.
Kmalu je svoje povedal tudi Tanko: »Ne da se spregledati, da sta Aurelio Juri in Jernej Štromajer iz istega političnega gnezda.«
»Jože Tanko, sramota za Državni zbor! Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je nastopil ne kot podpredsednik DZ, temveč kot vodja poslanske skupine SDS in to v najbolj grobem pomenu. Sicer je dobro da se maske odvržejo. Ljudje vidijo pravi obraz!« je na twitterju zapisal Juri, ki je v poslanskih klopeh kot poslanec SD sedel med 1996 in 2008, ko je Boruta Pahorja zamenjal v Evropskem parlamentu (sedanji predsednik države je tedaj postal premier). Preden je postal poslanec, je bil med 1994 in 1996 Juri župan Kopra.
Na odgovor iz vrst SDS ni bilo treba dolgo čakati, oglasil se je kar prvak te največje parlamentarne stranke. »Sramota ni Jože Tanko, ki je govoril resnico, ampak Aurelio Juri, ki je odkrito nasprotoval slovenski osamosvojitvi ter med agresijo na Slovenijo kot lokalni funkcionar v Kopru paktiral z zločinsko JLA,« je bil oster Janez Janša. Da ne bi bilo kakšnega dvoma, je dodal še ključnik izdajalec.
Kmalu je svoje povedal tudi Tanko: »Ne da se spregledati, da sta Aurelio Juri in Jernej Štromajer iz istega političnega gnezda.«
Kaj je v govoru povedal TankoEno temeljnih izhodišč slovenske osamosvojitve je bil upor proti kršenju človekovih pravic, je na pred dnevom samostojnosti in enotnosti dejal podpredsednik državnega zbora Tanko.
Tanko je v nagovoru na slavnostni seji državnega zbora pred praznikom spomnil na besede predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije Jožeta Pučnika po razglasitvi začasnih rezultatov plebiscita: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.« Z izidom plebiscita je bil dan ukaz tedanji politiki, katere jedro je predstavljal Demos, da udejanji stoletne najintimnejše želje slovenskega življa po samostojni državi.
Mednarodna skupnost po besedah Tanka ni bila naklonjena razpadu Jugoslavije in tudi tedanji režimski politiki so na vse mogoče načine ovirali vzpostavitev samostojne države, a zaradi vztrajnosti in nepopustljivosti Demosovih politikov se je zgodilo prav to. »Če bi še tedaj zamudili priložnost, Slovenije kot države ne bi bilo,« je opozoril.
Idejo samostojne Slovenije so močno podprli tudi Rimskokatoliška cerkev, Slovenci v zamejstvu in Slovenci, razseljeni po Evropi in ostalih celinah. »To je poenostavilo poti do mednarodnega priznanja države, pa tudi njihova finančna pomoč ni bila zanemarljiva,« je dejal Tanko.
Podpredsednik državnega zbora je v nagovoru povzel še nekatere ključne dogodke v procesu osamosvajanja, od izdaje ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe ter posveta delegatov in ministrov koalicije Demos v Poljčah pa vse do ustanavljanja lastne vojske, ki je bila tudi ključni dejavnik obrambe samostojnosti Slovenije in vojaške zmaga nad JLA.
Ob tem je izpostavil, da je bil Demos odprt do drugače mislečih, ni izvajal lustracije in revanšizma, so pa bili tega deležni politiki Demosa, čeprav so to tedaj morda spregledali. Sprožene intrige so ob naivnosti, politični neizkušenosti in peti koloni v Demosu pripeljale do razpustitve Demosa, je povedal Tanko. Demosove stranke in njihovi vplivni posamezniki so tudi postajali lahke tarče, ki so jih z aferami izrivali ali celo odstranili iz političnega prostora.
Tanko je spregovoril tudi o aktualnih razmerah v državi in ocenil, da je Slovenija po letu 2008 začela stagnirati. »Levičarske vlade so v tem obdobju sprejele več enostranskih političnih odločitev, ki so močno škodile državi.« Takšne so bile po besedah Tanka tudi odločitve za arbitražo, za tožbo Hrvaške, za podpis marakeškega sporazuma in za »omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla«. Te je Tanko označil za »hudo varnostno grožnjo za Slovenijo in Evropo«.
Kot največje breme države pa je Tanko navedel nedelovanje preiskovalno-sodnega sistema. Kot je dejal, ni čudno, da je zaupanje v sodstvo, torej v pravico in pravičnost, tako majhno. Temelj uspešne države je pravično sodstvo, je še poudaril.
Vir: STA
Tanko je v nagovoru na slavnostni seji državnega zbora pred praznikom spomnil na besede predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije Jožeta Pučnika po razglasitvi začasnih rezultatov plebiscita: »Jugoslavije ni več, zdaj gre za Slovenijo.« Z izidom plebiscita je bil dan ukaz tedanji politiki, katere jedro je predstavljal Demos, da udejanji stoletne najintimnejše želje slovenskega življa po samostojni državi.
Mednarodna skupnost po besedah Tanka ni bila naklonjena razpadu Jugoslavije in tudi tedanji režimski politiki so na vse mogoče načine ovirali vzpostavitev samostojne države, a zaradi vztrajnosti in nepopustljivosti Demosovih politikov se je zgodilo prav to. »Če bi še tedaj zamudili priložnost, Slovenije kot države ne bi bilo,« je opozoril.
Idejo samostojne Slovenije so močno podprli tudi Rimskokatoliška cerkev, Slovenci v zamejstvu in Slovenci, razseljeni po Evropi in ostalih celinah. »To je poenostavilo poti do mednarodnega priznanja države, pa tudi njihova finančna pomoč ni bila zanemarljiva,« je dejal Tanko.
Podpredsednik državnega zbora je v nagovoru povzel še nekatere ključne dogodke v procesu osamosvajanja, od izdaje ukaza o razorožitvi Teritorialne obrambe ter posveta delegatov in ministrov koalicije Demos v Poljčah pa vse do ustanavljanja lastne vojske, ki je bila tudi ključni dejavnik obrambe samostojnosti Slovenije in vojaške zmaga nad JLA.
Ob tem je izpostavil, da je bil Demos odprt do drugače mislečih, ni izvajal lustracije in revanšizma, so pa bili tega deležni politiki Demosa, čeprav so to tedaj morda spregledali. Sprožene intrige so ob naivnosti, politični neizkušenosti in peti koloni v Demosu pripeljale do razpustitve Demosa, je povedal Tanko. Demosove stranke in njihovi vplivni posamezniki so tudi postajali lahke tarče, ki so jih z aferami izrivali ali celo odstranili iz političnega prostora.
Tanko je spregovoril tudi o aktualnih razmerah v državi in ocenil, da je Slovenija po letu 2008 začela stagnirati. »Levičarske vlade so v tem obdobju sprejele več enostranskih političnih odločitev, ki so močno škodile državi.« Takšne so bile po besedah Tanka tudi odločitve za arbitražo, za tožbo Hrvaške, za podpis marakeškega sporazuma in za »omogočanje prostega prehoda množice oboroženih ilegalnih migrantov na slovenska in evropska tla«. Te je Tanko označil za »hudo varnostno grožnjo za Slovenijo in Evropo«.
Kot največje breme države pa je Tanko navedel nedelovanje preiskovalno-sodnega sistema. Kot je dejal, ni čudno, da je zaupanje v sodstvo, torej v pravico in pravičnost, tako majhno. Temelj uspešne države je pravično sodstvo, je še poudaril.
Vir: STA
