Nekdanji premier opozarja Goloba: Ni le pomembno, kako bo vodil vlado, ampak ...
Nekdanji premier Miro Cerar je, podobno kot zdaj Robert Golob, na čelo vlade prišel z novo stranko in do tedaj rekordnim številom poslancev. SMC na političnem parketu ni več, Cerar pa iz svoje izkušnje izpostavlja, da ne bo pomembno le, kako bo Golob vodil vlado, ampak tudi, da bo znal voditi stranko, da bo ostala enotna in ohranila prave vrednote.
»Koalicija proti Janši«
Zgodovinski izid, ki ga je na državnozborskih volitvah doseglo Gibanje Svoboda, nekdanji premier Miro Cerar pripisuje temu, da se je politični pol, usmerjen proti trenutnemu premierju Janezu Janši, zbal tveganja razpršitve in zato izgube glasov. To se je kazalo tudi v politiki »nenapadanja« strank tega pola, temu so sledili tudi volivci. Bistveno razliko med izidom svoje SMC na volitvah leta 2014 in letošnjim Gibanja Svoboda zato vidi v tem, da se je SMC tedaj intenzivno spopadala tudi z nasprotniki levega pola.
Eden od ključnih razlogov za nastanek »koalicije proti Janši« je po Cerarjevi oceni »radikalna politika z avtoritarnimi tendencami« in ignoriranje institucij pravne države. »Če padejo etični standardi v politiki, če ni obče politične kulture, demokratičnega dialoga in strpnosti, se to kaže pri vseh podsistemih,« meni. Za okrepitev pravne države je treba v duhu ustave spoštovati pravni red, ter izkazovati višjo pravno kulturo, je dejal v pogovoru za STA. »Če na področju demokratičnih in pravnih standardov ne bo napredka, dolgoročno ne bomo uspešni kot evropska demokracija,« dodaja Cerar, ki je sodeloval pri pisanju slovenske ustave.
Vzporednico z Golobom vidi v prevzemanju oblasti v zahtevnih časih. Leta 2014 smo bili kot država še globoko v politični in finančni krizi. Ta hip sicer nismo v krizi, lahko pa do nje pride, opozarja. Zahtevne razmere pomenijo visoka pričakovanja javnosti, ki so izziv že sama po sebi, in hkrati veliko odgovornost. Temeljni izziv, s katerim se bo moral soočiti Golob, vidi v povezovanju in umirjanju razdvojene družbe, ki je po njegovi oceni ena najhujših posledic zadnjega obdobja. »Tisti, ki dobro vlada, povezuje, ne pa razdvaja,« je prepričan. Tudi volilni izid je delno posledica velike želje po tem, meni.
Politizacija kadrovanja po oceni Cerarja šla predaleč
Velik izziv za novo vlado bo tudi področje energetike, kjer je Golob na domačem terenu, kar daje upanje, da se bo znal s tem dobro soočati, je dejal in opozoril, da bo to vplivalo tudi na celotno gospodarstvo. Ob inflaciji bodo veliki izzivi na področju javnih financ, kjer se je po njegovem mnenju, kljub nekaterim kratkoročno všečnim ukrepom, v zadnjem obdobju slabo gospodarilo. Ob demografskih in okoljskih izzivih Cerar kot akutna vidi vprašanja oskrbe starejših in perspektive mladih, stanovanjske problematike ter medijev, v katerih sta prisotni »politizacija in deprofesionalizacija«. Tudi politizacija kadrovanja je po njegovi oceni šla predaleč.
V prihodnjem sklicu državnega zbora bo 41 poslancev Gibanja Svoboda, večina od teh na političnem parketu še neizkušenih. Težava lahko nastane, če vodja stranke prevzame še vodenje vlade, saj ob tem sam nima dovolj časa za delo s stranko, ki potrebuje nadaljnjo konsolidacijo, je opozoril Cerar. »Golob bo moral imeti zelo čvrst podsistem v stranki, da jo bo lahko ohranjal enotno,« meni in dodaja, da bo to še posebej pomembno, ko bodo na dnevni red prišli resni izzivi.
Hkrati je opozoril, da smo priče upadanju občutka za lojalnost. To se je po njegovih besedah v iztekajočem se mandatu najbolj izrazito izkazalo pri SMC in Desusu. Posebej za nove stranke to pomeni nevarnost, »ko se nad politično neizkušenimi poslanci izvajajo pritiski tekmecev in nespodobna povabila«.
S tistim dnem je stranka pravzaprav vsebinsko umrla
Stranke, ki je nastala okoli Cerarja in nekaj časa nosila tudi njegovo ime, ni več na političnem prizorišču. SMC se je po tistem, ko je njeno vodenje prevzel Zdravko Počivalšek, združila s stranko GAS v Konkretno, na teh volitvah pa izpadla iz parlamenta. Cerar danes ugotavlja, da konsolidacija SMC zaradi spremembe vrednot in načina delovanja pod vodenjem Počivalška ni uspela. »Počivalšek, vrh stranke, ministri, predvsem pa poslanska skupina so se po padcu vlade Marjana Šarca izneverili programu, ki ga je SMC obljubila volivcem,« razloge za to vidi Cerar. Zato je takrat, pred dvema letoma, tudi sam izstopil iz stranke. »S tistim dnem je stranka pravzaprav vsebinsko umrla,« pravi.
SMC v Janševi vladi kljub obljubam ni opravljala temeljne funkcije kritične instance, ni se uprla, ko je vlada izdala demokratične, politično-liberalne in vrednote pravne države, ugotavlja Cerar. Tudi zato je po njegovi oceni ta stranka »klavrno propadla« na volitvah. »In to celo v koaliciji z drugimi strankami, kar samo po sebi veliko pove,« je dejal.
Morebitno tesnejše povezovanje strank na socialno-liberalnem polu pozdravlja, čeprav so s tem že poskušali pred evropskimi volitvami, pa nas je takrat izigral Šarec, je spomnil. Meni, da bi pri nekaterih do želje po povezovanju prišlo tudi, če bi LMŠ in SAB prestopili parlamentarni prag, le da ima zdaj Golob veliko močnejšo pozicijo na tem polu, je dodal in vladi zaželel uspešno delo.
