Nekdanji Šarčev minister: Pritiski, ki jih že leta izvajajo, so enostavno zavržni

Slovenija zadnje čase nima sreče s tožbami pred mednarodnimi tribunali, grozi pa nam še ena. Britansko podjetje Ascent Resources je formalno sprožilo postopke za začetek tožbe proti Sloveniji. Od države, ki ji očitajo stalne zamude v postopku izdaje dovoljenj za nadaljnji razvoj plinskega polja Petišovci, zahtevajo 50 milijonov evrov.

Ascent je tožbo napovedal že pred letom dni, zdaj pa je sprožil tudi formalne postopke, o čemer je slovenski državni vrh obvestil v pismu, naslovljenem na slovensko vlado 23. julija, v katerem pa je tudi izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore. V pismu izpostavljajo domnevne kršitve dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter Pogodbe o energetski listini (Energy Charter Treaty – ECT), ki naj bi povzročile občutno škodo investitorjem v Sloveniji. Ascent je doslej v razvoj Petišovskega polja vložil več kot 50 milijonov evrov.

Enyo Law, ki zastopa Ascent, Sloveniji očita prekoračitev rokov v postopku odločanja o zahtevi po presoji vplivov na okolje, izpodbija pa tudi samo odločitev. Agencija RS za okolje (Arso) je namreč sklenila, da je presoja potrebna, kar je po trditvah investitorjev v nasprotju s podanimi mnenji slovenskih oblasti, med drugim ministrstev za zdravje in infrastrukturo, inštituta za varovanje narave ter gozdarskega inštituta. V času, ko je postopek na Arsu tekel, je slovenski minister za okolje in prostor (Jure Leben, op. p.) ob tem večkrat podajal izjave, ki so Ascent slikale v negativni luči. Arso zato ni odločal nepristransko, odločitev je bila politično motivirana, so prepričani Britanci.

»Slovenija je seznanjena z uradnim obvestilom o obstoju spornega razmerja med investitorjema in Slovenijo. Ker trimesečno obdobje, namenjeno pogajanjem o morebitni mirni rešitvi spora, še ni poteklo, zaradi interesov postopka ne moremo odgovoriti na vprašanje o možnosti za sklenitev dogovora. Slovenija očitke investitorjev natančno preučuje in se bo nanje pravočasno odzvala,« so odgovorili z državnega odvetništva.

Arso je marca lani odločil, da je pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s hidravličnim lomljenjem (fracking), ki ga načrtujeta Ascent in njegov slovenski partner Geoenergo, treba izvesti presojo vplivov na okolje. Upravno sodišče je Arsu junija letos pritrdilo. Leta 2018 je takratni minister Leben odredil notranji nadzor nad delom Arsa. Zadeva je odnesla tedanjega direktorja Arsa Joška Kneza, govorilo pa se je tudi, da so bili pritiski Britancev pravi vzrok za odstop Lebna, ki so mu na twitterju grozili domnevni delničarji britanskega podjetja.

»Notranji nadzor, ki sem ga v letu 2018 odredil, je pokazal, da je bil iz družbe Ascent Resources nad zaposlenimi na Arsu vršen nedovoljen pritisk. Kršeni sta bili načeli samostojnosti in neodvisnosti organa ter dela uradnih oseb. Tega kot takratni minister nisem mogel dopustiti, zato sem ukrepal v skladu s pristojnostmi. Danes nisem več politik in lahko s tem v mislih še bolj jasno povem, da sem prepričan, da bi morali fracking v Sloveniji (tako kot v večini EU držav, na čelu z Veliko Britanijo) prepovedati, glede vloge Ascent Resources pa nemudoma odločiti, da se mora nujno izvesti presoja vplivov na okolje. Vem, da bi presoja pokazala, da v biosfernem območju, ki ga je zaščitil celo Unesco, fracking nima mesta. Pritiski, ki jih že leta izvaja to podjetje, so enostavno zavržni,« nam je v odzivu na formalno napoved tožbe povedal minister za okolje v vladi Marjana Šarca, ki je prihajal iz kvote SMC. 

Ascent Resources ima v projektu Petišovci tričetrtinski delež, četrtino pa Geoenergo, ki je mešana družba v 50-odstotni lasti Petrola in 50-odstotni Nafte Lendava. Geoenergo je v skladu s podpisano koncesijsko pogodbo od leta 2002 do leta 2022 imetnik izključnih pravic za izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru v Murski depresiji. 



V Geoenergu so junija lani napovedali, da bodo v skladu z odločitvijo sodišča in Arsa začeli priprave na postopek presoje vplivov na okolje. Ascent in Geoenergo si za dovoljenje za stimulacijo vrtin PG-10 in PG-11A prizadevata že od maja 2017. Ascent je v začetku leta svojim vlagateljem sporočil, da bo vztrajal pri načrtu pridobivanja plina v Petišovcih s hidravlično stimulacijo vrtin. Izrazil je pričakovanje, da bodo do konca leta pridobili potrebna dovoljenja, in izpostavil menjavo slovenske vlade. Da frackinga ne podpira, je sicer zatrdil tudi aktualni okoljski minister Andrej Vizjak na zaslišanju pred matičnim odborom pred potrditvijo za ministra. »Pritiski kapitala so enaki kot pritiski nevladnikov. So. A to ne sme vplivati na ključne odločitve, te morajo biti strokovne,« je poudaril.

Po podatkih Arsa je sklep, izdan v predhodnem postopku glede Petišovcev, postal pravnomočen, kar pomeni, da mora stranka za izvedbo hidravličnega lomljena vložiti vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Te vloge Arso še ni prejel, odprte zadeve na to temo zato nima. Noben subjekt iz koncerna Ascent in z njim povezani subjekti, za katere Arso ve, na Arso ni sprožil nobenega postopka za pridobitev kakršnih koli dovoljenj, so nam odgovorili iz Agencije RS za okolje.
 

»To je nezaslišano«​

​Med tistimi, ki najbolj nasprotujejo frackingu v Petišovcih, so številne okoljevarstvene organizacije. Več se jih je lani na Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pritožilo zaradi kršitve odgovornega poslovnega vedenja glede frackinga podjetja Ascent Resources v Sloveniji. Med njimi je tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, v katerem so seznanjeni z napovedano tožbo proti Sloveniji. »Tožiti Slovenijo zaradi izvajanja naših zakonov in predpisov za zaščito okolja in zdravja ljudi je nezaslišano. Učinki frackinga so tako nevarni za okolje in zdravje ljudi, da so ga številne evropske države, vključno z Irsko, s Francijo in z Bolgarijo, v celoti prepovedale. Slovensko vlado pozivamo, naj ne popusti pritisku podjetja in izpelje postopke tako, kot to zahteva naša zakonodaja,« so se odzvali.