Nekoč bo morda izdelal vesoljsko plovilo (FOTO)

Tomaž Pečnik je prav poseben ustvarjalec maket letal in ladij, ki imajo bogato zgodovino in pripovedujejo zgodbe. Njegova hiša je polna zanimivih izdelkov, posebnost vseh maket pa je, da so izdelane ročno iz smrekovega lesa ter pobarvane in porisane tako, da so videti povsem resnične, seveda v mnogo zmanjšanem merilu.

Kaj vse zna in zmore Tomaž, marsikdo ni vedel. Mnogi so to spoznali lani, ko je dal stvaritve na ogled na priložnostni razstavi v dvorani KZ Šempeter, s čimer je obogatil tradicionalno Čajanko KD Grifon oziroma pevk folklorne skupine.

Vsak izdelek je unikaten.

Prvo letalo je izdelal med služenjem vojaškega roka.

Tomaž se je rodil v Celju, tam je živel do leta 1990, ko sta si z ženo ustvarila dom zase in za hčerki v Šempetru.

»Po poklicu sem strojni tehnik, najprej sem bil avtomehanik. Vse to je najbrž pripomoglo, da so me med služenjem vojaškega roka poslali v učni center za avionske mehanike. Tega sem bil zelo vesel, saj so me letala in vse, kar je povezano z njimi, zanimali od najstniških let. Najprej sem bil v učnem centru v Somboru, nato pa smo šli na razne konce Jugoslavije. Imel sem srečo, da so me poslali v letalsko bazo Batajnica, ki je bila največje vojaško letališče v Jugoslaviji. Vzdrževal sem letala mig 21, v prostem času pa smo izdelovali makete. Za trup smo uporabili prazne medeninaste ovoje letalskih izstrelkov. Veliko smo jih naredili, enega, še nedokončanega, pa sem prinesel domov. Še preden se mi je iztekel vojni rok, so me nagovarjali, naj ostanem v vojski in grem v šolo za aviomehanike v Sarajevo. Po premisleku se za to nisem odločil, saj so mi rekli, da bom po končani šoli služboval tam, kjer me bodo potrebovali, torej kjer koli v Jugoslaviji. Jaz pa sem želel biti blizu doma,« se spominja Tomaž in doda, da mu je bilo kasneje kar malo žal, da se ni odločil za izziv, ki bi spremenil njegovo življenje.

Z razstave v Šempetru, kjer so bile poleg maket na ogled tudi njegove likovne upodobitve letal.

Njegove mojstrovine pripovedujejo tudi zgodbe.

Z vsemi oznakami

Ne glede na to, da ni bil več vpet v vzdrževanje in popravljanje letal, je ljubezen do njih ostala. Naslednjih 20 let je podrobno spremljal novosti v letalski industriji, ustvarjal pa ni. Tega se je lotil šele po postavitvi prizidka k družinski hiši, ko se je v njem ponovna prebudila želja po izdelovanju maket. »Spodbudilo me je tudi dejstvo, da imam zdaj dovolj prostora za ustvarjanje, svoje pa je prispevala še zbrana literatura, denimo revija Tim, ki še zdaj izhaja in je namenjena tehniškemu ustvarjanju mladih in vsem, ki jih to veseli. Iz šole jo je prinesla hči, v njej so bili tudi načrti avionov. Najprej sem hotel izdelati letalo na daljinsko vodenje, a sem ugotovil, da bi bilo to precej drago. Nato sem se odločil, da izdelam avion iz lesa, in to majhnega, da ne bo zasedel veliko prostora. Na internetu sem našel načrte v 3D-tehniki,« pove sogovornik.

Pozabil ni niti na našo Adrio.

Reaktivci

Vsako letalo je unikatno. Skupno jih je zdaj že 330, a vsako je drugačno, potniško ali vojaško, z vsemi oznakami. »Vojaška letala, ladje in podmornice predstavljajo tudi zgodovinske dogodke oziroma obdobja, ko so bila v uporabi. Vseskozi me namreč zanima tudi zgodovina, tako se to kaže na maketah,« nam zaupa Tomaž, ki je zdelal več ladij, ki so delovale v drugi svetovni vojni.

Iz obdobja nekdanje skupne države

»Tu je recimo 251 metrov dolga in 50.300 ton težka nemška bojna ladja Bismarck, imenovana po nekdanjem nemškem kanclerju Ottu von Bismarcku, pa ameriška Arizona, ki je bila vojna ladja tako prve kot druge svetovne vojne, potopili pa so jo Japonci v napadu na Pearl Harbor. Njene razbitine ležijo tam, kjer se je potopila, in je od leta 1962 spomenik padlim mornarjem.

Prva in druga svetovna vojna sta dobro zastopani.

V zbirki sta maketi prvih dveh oklopnih ladij iz ameriške državljanske vojne med severom in jugom, kjer je bila na delu tudi prva podmornica na svetu. Nadvse zanimiva je japonska ladja Jamato iz druge svetovne vojne, ki je imela sestro dvojčico Musaši. Bili sta največji bojni ladji na svetu. Veljali sta za vrh takratne japonske tehnologije, vsi topovi so se naenkrat obrnili v želeno smer,« pripoveduje med razkazovanjem mojstrovin.

Bojne ladje, ki so pomenile zgodovinske prelomnice.

Ob tem je beseda nanesla na še eno njegovo veliko ljubezen – petje. »Trenutno pojem pri petih zborih. V treh cerkvenih v Šempetru, v MPZ Savinjski Zvon in v MePZ A Cappella v Petrovčah. V petju resnično uživam,« poudari Tomaž, ki je že tri leta v zasluženem pokoju. Kar 31 let je delal v Aeru Celje, po njegovem stečaju je bil zaposlen v BSH v Nazarjih, tam se je upokojil. Ljubezen do letalstva, ladij in zgodovine se nadaljuje, se pa zdaj bolj posveča likovnemu upodabljanju kakor izdelovanju maket, saj risbe ne zasedajo toliko prostora, če so shranjene v mapi. A nedvomno niti pri izdelovanju maket še ni rekel zadnje, saj mu zamisli ne manjka, morda se bo lotil celo vesoljskega plovila iz Vojne zvezd.