VOLITVE
Nemčija nikoli več ne bo ista: kaj to pomeni za Slovenijo?
Nemci so izvolili novi zvezni parlament, ki bo največji doslej, novo vlado pa si želijo pred božičem.
Odpri galerijo
Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. FOTO: Leon Vidic, Delo
Aktualna nemška kanclerka Angela Merkel bo vlado najverjetneje vodila še do božiča. Kot najverjetnejši scenarij se po nedeljskih volitvah napoveduje koalicija treh strank. Možnosti sta predvsem t. i. semafor – koalicija rdeče SPD (socialni demokrati) z Zelenimi in rumenimi FDP (liberalci) – in t. i. jamajka (koalicija črne konservativne unije CDU/CSU z Zelenimi in FDP). O tem, kako bi se obrat na levo poznal slovenskemu gospodarstvu, smo vprašali glavnega ekonomista Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojana Ivanca.
»V tem trenutku še ni jasno, kako bo videti prihodnja vladna koalicija. Mogoče je, da se bo oblikovala šele ob koncu leta. V koalicijski pogodbi vladne stranke opredelijo okvirne smeri sodelovanja. Osnutek te še ni javen. V kateri koli obliki prihodnje sestave vlade vidimo visoko verjetnost, da se investicije v zeleno transformacijo povišajo, zaradi ohranitve konkurenčnosti nemške industrije pa se bodo našli tudi mehanizmi subvencije, ki bodo preprečili slabšanje izvozne konkurenčnosti zaradi višjih cen električne energije in plina. Menimo, da v fiskalno pravilo pravnoformalno ne bo poseganja, nekatere investicije pa bi se lahko opredelile tako, da se ne bodo štele v to pravilo. Vsebinsko gledano se bo tako fiskalno pravilo nekoliko zaobšlo, zaradi pospeška zeleni transformaciji, ki je tudi eden od ključnih ciljev EU. Vseeno pa to ne pomeni velikega zasuka v razmisleku o tem, da je treba javni dolg zniževati in da visok primanjkljaj ni zaželen,« razmišlja Ivanc.
O tem, ali lahko pričakujemo liberalnejšo politiko, Ivanc pravi, da manj, kot trenutno pričakujemo, »saj se je pomen intervencije države (podporni mehanizmi) tudi v Nemčiji v času covida 19 povečal. Rastoč javni dolg tudi v manjši meri dopušča zniževanje davkov. Nasprotno, uvedba zelenih davkov bo kmalu sledila in bo služila odplačevanju investicij v zeleno transformacijo. Zaradi pomena industrije za gospodarsko uspešnost ocenjujemo, da bodo ti davki v večji meri usmerjeni na potrošnike, v manjši meri na industrijo.«
Bi se v sestavi novega parlamenta odnosi med Nemčijo in Slovenijo lahko na katerih področjih še bolj okrepili, morda oslabili? »Ne glede na sestavo prihodnje koalicije bodo gospodarski odnosi in povezave ostali trdni. Integracija slovenskega gospodarstva na celotno regijo srednje Evrope se bo še okrepila. Z vidika večjih vlaganj Nemčije v zeleno transformacijo imajo večjo priložnost za rast tako slovenska elektronska, elektroindustrija, proizvodnja energetske napetostne infrastrukture, montaža, tudi avtomobilska industrija. Ključno je, da naša podjetja ohranjajo ali pridobijo status razvojnega dobavitelja, ter da ohranijo razpršeno strukturo kupcev po dejavnostih. Številna podjetja, ki vrsto let delajo z nemški kupci so tudi v nemškem lastništvu, saj na ta način nemški lastniki bolje obvladujejo nastajanje vrednosti v celotni verigi in znižujejo tveganja.«
Po uradnih volilnih rezultatih, objavljenih na strani nemške volilne komisije, bo imel novi sklic bundestaga 735 poslancev, sedanji jih ima 709. Zmagovalki volitev SPD jih je pripadlo 206, drugouvrščeni uniji CDU in CSU pa 196 – skupaj torej več kot polovica.
Zeleni naj bi imeli v novem sklicu 118 poslancev, liberalci (FDP) 92, Alternativa za Nemčijo (AfD) 83 in Levica 39. En sedež je zasedla danska manjšina v zvezni deželi Schleswig-Holstein.
»V tem trenutku še ni jasno, kako bo videti prihodnja vladna koalicija. Mogoče je, da se bo oblikovala šele ob koncu leta. V koalicijski pogodbi vladne stranke opredelijo okvirne smeri sodelovanja. Osnutek te še ni javen. V kateri koli obliki prihodnje sestave vlade vidimo visoko verjetnost, da se investicije v zeleno transformacijo povišajo, zaradi ohranitve konkurenčnosti nemške industrije pa se bodo našli tudi mehanizmi subvencije, ki bodo preprečili slabšanje izvozne konkurenčnosti zaradi višjih cen električne energije in plina. Menimo, da v fiskalno pravilo pravnoformalno ne bo poseganja, nekatere investicije pa bi se lahko opredelile tako, da se ne bodo štele v to pravilo. Vsebinsko gledano se bo tako fiskalno pravilo nekoliko zaobšlo, zaradi pospeška zeleni transformaciji, ki je tudi eden od ključnih ciljev EU. Vseeno pa to ne pomeni velikega zasuka v razmisleku o tem, da je treba javni dolg zniževati in da visok primanjkljaj ni zaželen,« razmišlja Ivanc.
O tem, ali lahko pričakujemo liberalnejšo politiko, Ivanc pravi, da manj, kot trenutno pričakujemo, »saj se je pomen intervencije države (podporni mehanizmi) tudi v Nemčiji v času covida 19 povečal. Rastoč javni dolg tudi v manjši meri dopušča zniževanje davkov. Nasprotno, uvedba zelenih davkov bo kmalu sledila in bo služila odplačevanju investicij v zeleno transformacijo. Zaradi pomena industrije za gospodarsko uspešnost ocenjujemo, da bodo ti davki v večji meri usmerjeni na potrošnike, v manjši meri na industrijo.«
Bi se v sestavi novega parlamenta odnosi med Nemčijo in Slovenijo lahko na katerih področjih še bolj okrepili, morda oslabili? »Ne glede na sestavo prihodnje koalicije bodo gospodarski odnosi in povezave ostali trdni. Integracija slovenskega gospodarstva na celotno regijo srednje Evrope se bo še okrepila. Z vidika večjih vlaganj Nemčije v zeleno transformacijo imajo večjo priložnost za rast tako slovenska elektronska, elektroindustrija, proizvodnja energetske napetostne infrastrukture, montaža, tudi avtomobilska industrija. Ključno je, da naša podjetja ohranjajo ali pridobijo status razvojnega dobavitelja, ter da ohranijo razpršeno strukturo kupcev po dejavnostih. Številna podjetja, ki vrsto let delajo z nemški kupci so tudi v nemškem lastništvu, saj na ta način nemški lastniki bolje obvladujejo nastajanje vrednosti v celotni verigi in znižujejo tveganja.«
Novi zvezni parlament
Po uradnih volilnih rezultatih, objavljenih na strani nemške volilne komisije, bo imel novi sklic bundestaga 735 poslancev, sedanji jih ima 709. Zmagovalki volitev SPD jih je pripadlo 206, drugouvrščeni uniji CDU in CSU pa 196 – skupaj torej več kot polovica.
Zeleni naj bi imeli v novem sklicu 118 poslancev, liberalci (FDP) 92, Alternativa za Nemčijo (AfD) 83 in Levica 39. En sedež je zasedla danska manjšina v zvezni deželi Schleswig-Holstein.
