POLITIČNE IGRICE
Nemirom v stranki Desus ni videti konca
Po ponedeljkovem zasedanju organov Desusa, kjer so se dogovorili o enotnosti, je kmalu spet završalo med začasno vodjo Brigito Čokl in poslansko skupino.
Odpri galerijo
Brigita Čokl. FOTO: Aleš Černivec, Delo
Brigita Čokl je na vodjo poslancev Franca Juršo naslovila dopisa z očitki o ravnanju na seji državnega zbora o zaščitni opremi ter glasovanju o nedopustnosti referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračuna.
Jurši je najprej očitala predstavitev stališča poslanske skupine Desus na torkovi seji državnega zbora o priporočilih glede ugotovitev računskega sodišča o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme. Stališče je predstavil poslanec poslanske skupine Desus Robert Polnar, ki sicer ni več član stranke.
Čoklova je navedla, da je predstavil stališče stranke Desus, kar pa je Jurša v dopisu zavrnil. Pojasnil je, da je Polnar nastopil v imenu poslanske skupine.
Čoklova se je obregnila tudi ob vsebinsko stališče poslanske skupine. »Ali si tako predstavljate izvajanje konsolidacije aktivnosti in članstva v stranki, ko cela Slovenija ve, kako je s to problematiko? Ali je to stranka centra, ki ne zmore distance pri tako evidentnih stvareh?« je bila ostra v dopisu.
Jurša pa je v odgovoru začasni vodji stranke spomnil na stališče poslanske skupine, v katerem so ocenili, da revizijsko poročilo razkriva takratno stanje zadev v pogojih presežnega povpraševanja in bistveno omejene ponudbe in ga je treba vzeti dobronamerno, kot podlago za popravo in izboljšavo bodočih ravnanj. V stališču so bile izpostavljene napake in dejstva, ki jih je navedlo računsko sodišče, in izraženo pričakovanje poslanske skupine, da bo represivni aparat države znal razčistiti zadeve in morebitna storjena kazniva dejanja v skladu z zakonom sankcionirati, je še spomnil Jurša.
Čoklova pa se je pozneje obregnila tudi ob glasovanje poslancev glede nedopustnosti referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračunov. Trije poslanci Desusa so namreč tako kot koalicija podprli sklep, da je referendum nedopusten, Jurša je bil vzdržan. »Kolikor razumem sredinsko držo jaz, sredinske stranke ne podpirajo radikalnih ukrepov ne leve ne desne strani, spoštujejo obstoječi pravni red,« je navedla Čoklova.
Vodja poslanske skupine ji je v dopisu, ki ga je pridobil STA, pojasnil, da so podrobno preučili tako novelo zakona kot pobudo za razpis referenduma ter vso pripadajočo dokumentacijo. Njihova odločitev o načinu glasovanja je po njegovih navedbah temeljila na pravni argumentaciji, med drugim, da je razpis referenduma o noveli tega zakona nedopusten na podlagi 90. člena ustave.
Jurša je Čoklovo tudi prosil, da jim svoja mnenja o posameznih zadevah, ki jih obravnavajo v državnem zboru, posreduje pred samo obravnavo.
V Desusu je sicer že dalj časa napeto. Po ponedeljkovem zasedanju izvršnega odbora in sveta stranke pa so sporočili, da so zgladili nesoglasja, ki so odmevala med strankinimi poslanci in Čoklovo. Odločili so se, da bodo delovali skupno, da ne bodo dovolili, da jih razdirajo drugi ali da se razdvajajo sami, je dejala Čoklova v izjavi po seji sveta in napovedala, da bodo stranka sredine.
Desus se bo na volilnem kongresu, ki bo že tretji v letu in pol, sestal 19. junija.
Jurši je najprej očitala predstavitev stališča poslanske skupine Desus na torkovi seji državnega zbora o priporočilih glede ugotovitev računskega sodišča o učinkovitosti nabav zaščitne in medicinske opreme. Stališče je predstavil poslanec poslanske skupine Desus Robert Polnar, ki sicer ni več član stranke.
Čoklova je navedla, da je predstavil stališče stranke Desus, kar pa je Jurša v dopisu zavrnil. Pojasnil je, da je Polnar nastopil v imenu poslanske skupine.
Čoklova se je obregnila tudi ob vsebinsko stališče poslanske skupine. »Ali si tako predstavljate izvajanje konsolidacije aktivnosti in članstva v stranki, ko cela Slovenija ve, kako je s to problematiko? Ali je to stranka centra, ki ne zmore distance pri tako evidentnih stvareh?« je bila ostra v dopisu.
Jurša pa je v odgovoru začasni vodji stranke spomnil na stališče poslanske skupine, v katerem so ocenili, da revizijsko poročilo razkriva takratno stanje zadev v pogojih presežnega povpraševanja in bistveno omejene ponudbe in ga je treba vzeti dobronamerno, kot podlago za popravo in izboljšavo bodočih ravnanj. V stališču so bile izpostavljene napake in dejstva, ki jih je navedlo računsko sodišče, in izraženo pričakovanje poslanske skupine, da bo represivni aparat države znal razčistiti zadeve in morebitna storjena kazniva dejanja v skladu z zakonom sankcionirati, je še spomnil Jurša.
Čoklova pa se je pozneje obregnila tudi ob glasovanje poslancev glede nedopustnosti referenduma o noveli zakona o izvrševanju proračunov. Trije poslanci Desusa so namreč tako kot koalicija podprli sklep, da je referendum nedopusten, Jurša je bil vzdržan. »Kolikor razumem sredinsko držo jaz, sredinske stranke ne podpirajo radikalnih ukrepov ne leve ne desne strani, spoštujejo obstoječi pravni red,« je navedla Čoklova.
Vodja poslanske skupine ji je v dopisu, ki ga je pridobil STA, pojasnil, da so podrobno preučili tako novelo zakona kot pobudo za razpis referenduma ter vso pripadajočo dokumentacijo. Njihova odločitev o načinu glasovanja je po njegovih navedbah temeljila na pravni argumentaciji, med drugim, da je razpis referenduma o noveli tega zakona nedopusten na podlagi 90. člena ustave.
Jurša je Čoklovo tudi prosil, da jim svoja mnenja o posameznih zadevah, ki jih obravnavajo v državnem zboru, posreduje pred samo obravnavo.
V Desusu je sicer že dalj časa napeto. Po ponedeljkovem zasedanju izvršnega odbora in sveta stranke pa so sporočili, da so zgladili nesoglasja, ki so odmevala med strankinimi poslanci in Čoklovo. Odločili so se, da bodo delovali skupno, da ne bodo dovolili, da jih razdirajo drugi ali da se razdvajajo sami, je dejala Čoklova v izjavi po seji sveta in napovedala, da bodo stranka sredine.
Desus se bo na volilnem kongresu, ki bo že tretji v letu in pol, sestal 19. junija.
