Bojijo se naslednjega dežja: »Ugotavljamo, da smo od boga pozabljeni«
Medtem ko so Mežičani po obilnem deževju minuli vikend v strahu pred Nužijevim plazom, ki je začasno ohromil promet na cesti Poljana–Mežica, v strahu živijo tudi stanovalci zaselka Pristava v Črni na Koroškem.
»Poglejte, hišo, mimo katere ste se peljali, so od temeljev začeli graditi mesec po avgustovskih poplavah, pa je že skoraj gotova, medtem ko ni bil narejen niti meter škarpe v strugi reke Meže,« pripoveduje reševalec s psom Boris Rednak iz Črne na Koroškem. V zaselku je približno ducat hiš še posebno ogroženih, saj gre za območje, kjer se stekata reki Meža in Bistra. Rednakova soseda je županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. Mimogrede, Lesjakova je finalistka za osebnost leta pri naši časopisni hiši Delo.
Tam stoji en bager
»Samo govorijo, dela se pa nič, pridejo, se slikajo, potem pa odidejo in se nihče več ne spomni na nas. Malo so počistili vodotoke, pobrali vejevje, tam sicer stoji en bager, a nič ne kaže, da bi kaj delal,« je ogorčen Rednak, ki že 24 let živi v hiši ob sotočju Meže in Bistre in se ne spomni podobnega razdejanja.
Občutek imamo, da se pri nas ne dela zato, ker je naša soseda županja – da ne bi kdo rekel, da imamo kakšno prednost.
Vsako deževje jim povzroča nove strahove, saj so narasle vode odnesle precejšen del zemlje. »Tukaj smo imeli leseno hiško, v kateri smo imeli letno kuhinjo, kolesarnico, pesjak, vse nam je odneslo. Zdaj samo čakamo, kaj se bo zgodilo. Občutek imamo celo, da se pri nas ne dela nič zato, ker je naša soseda tudi županja, pa da ne bi kdo rekel, da imamo mi kakšno prednost,« razmišlja Rednak, zavedajoč se, da občina z ureditvijo vodotokov nima nič, za to je namreč odgovorna država.
»Po poplavah so nanosili v strugo veliko kamenja, pripeljali so tudi kup peska, nekega materiala, a je naslednji dež vse odplaknil. Zelo rad živim v tej hiši, pred poplavami sem oboževal šumenje oziroma žuborenje rek, pomirjalo me je, zdaj sem čisto na trnih, skoraj na robu panike,« še pove.
Struga reke Meže se je poglobila za kakšen meter in pol, škarpa, ki so jo naredili Nemci že med drugo svetovno vojno, je zdržala, medtem ko je podivjana voda uničila tisto, kar se je delalo veliko desetletij kasneje. »Meža ob avgustovskih poplavah ni prestopila bregov, problem je nastal, ker je spodjedla brežino,« še pojasni Rednak. Medtem ko si ogledujeva, kaj je naredila Meža, se nama pridruži sosed Igor Košutnik, ki mu je narasla voda odnesla garažo in vrtiček.
»Živeli smo srečno, zdaj pa ves čas s strahom pogledujemo v nebo pred naslednjim deževjem. Ugotavljamo, da smo od boga pozabljeni, država ne odgovarja niti na maile moje sestre odvetnice,« pravi Košutnik. Njegova družina se je pred naraslo vodo za nekaj časa umaknila k sosedom, saj so ostali brez elektrike in pitne vode.
Ne krivimo županje, a morda mora malo bolj pritisniti na državne organe, da se premaknejo, se strinjata sogovornika.
Županja o krivičnosti
»Da se nič ne dela, je daleč od resnice,« pa meni županja Črne na Koroškem Romana Lesjak. To, da tudi sama živi v tem zaselku, nima nobene zveze z deli. »Pred tremi tedni je bil končan državni projekt za ureditev vodotokov na tem območju, za ureditev struge pa je odgovorno podjetje Drava vodnogospodarsko podjetje Ptuj (VGP Drava). »Ker nam je odneslo tudi most čez reko Mežo, je treba uskladiti hidravliko mosta in betoniranje škarpe.« Dela so se že začela.
»V lokalnem okolju ne smemo dovoliti, da bi se obnova delala na pamet, nekdo bo moral za to prevzeti odgovornost, da ne bomo znova imeli posledic, kot smo jih imeli v avgustu,« še poudari županja in doda, da sobotni dež na srečo ni povzročil dodatnih nevarnosti. Od sokrajanov pričakuje malo potrpežljivosti. Zdi se ji krivično, da ljudje opozarjajo na stvari, saj se v Črni od poplav dela na polno.
V zaselku Pristava je približno ducat hiš še posebno ogroženih, saj gre za območje, kjer se stekata reki Meža in Bistra.
Kot je povedal Rednak, v občini obstaja državna pisarna, namenjena prav poplavnim aktivnostim, »a jaz nikogar nisem videl, da bi hodil tukaj okoli«.
»Najprej je bilo rečeno, da se bo strugo rek urejalo prek koncesionarja, a so se na Direkciji RS za vode odločili, da bo dela kot zunanji izvajalec opravilo podjetje Pomgrad. Obljubljeno je bilo, da se dela začnejo konec novembra,« je povedal Martin Pušnik iz podjetja VPG Drava, zadolžen za Koroško.
Na območju Pristave je ob nedavnem pojavu visokih voda zdrsnila brežina, so pojasnili na direkciji za vode. »Direkcija oziroma zunanji izvajalec bo v okviru izrednih ukrepov ustrezno utrdil brežino. Dela na lokaciji se že izvajajo. Zaključila se bodo predvidoma v roku enega meseca, vendar je potek del in s tem zaključek močno odvisen od vremenskih razmer,« so obljubili na direkciji.
