Nenavadna strategija Goloba: pred prazniki nakazali nov davek

Premier Robert Golob se je ob koncu leta tokrat odločil za sila nenavadno strategijo: potem, ko je upokojencem ta mesec pojasnil, da ne potrebujejo zimskega letnega dodatka, je včeraj še ostalim sodržavljankam in sodržavljanom – v času, ko bi morala prevladovati mir in dobro počutje – navrgel stres za začetek tedna. Prihaja namreč davek, ki so se ga doslej otepale vse vlade, ta pa ga je (iz)forsirala sama: »V Levici smo vztrajali, da še v tem mandatu sprejmemo davek na premoženje,« je tako na novinarski konferenci oznanila prva na Levici Asta Vrečko.

Golob se je že vnaprej strateško ogradil od posledic, ki bi jih lahko navrglo predsedovanje vladi, ki bo sprejela ta davek. Imenoval ga je »davek na drugo nepremičnino in vse naslednje«, saj je koncept, da je (vsaj) bivališče prebivalke ali prebivalca Slovenije izvzeto iz nepremičninske obdavčitve. »Prva nepremičnina, v kateri njen lastnik dejansko živi, bo ne glede na kvadraturo oproščena davka,« je pozneje še najbolj konkretno zadeve zastavil finančni minister Klemen Boštjančič, ki je predstavljal podrobnosti prihajajočega davka.

Kdor ima stanovanje kot naložbo, bo plačal davek ali ga oddal na trg, sporoča vlada. FOTO: Jure Eržen

Zamislili so si ga namreč tako, da bodo druga, tretja in vsaka nadaljnja nepremičnina obdavčeni – a bi bili lastniki deležni občutne ugodnosti, če bi stanovanje oddajali uradno, prek najemne pogodbe. V tem primeru bi se davek na oddajanje stanovanj v najem odbijal od novega davka na nepremičnine. Po izračunih naj bi država pri 1,45-odstotni davčni stopnji dobila dodatnih 600 milijonov letno. Denar pa bodo po Golobovih besedah preusmerili izključno v zmanjšanje obremenitve dela oziroma v zvišanje neto plač.

Javna razprava

Tako bo delno zmanjšan pritisk pričakovanj gospodarstva od tretjega voditelja koalicijske stranke. »V Sloveniji je 690 tisoč ljudi, ki ima eno stanovanje oziroma nepremičnino, za te ljudi se ne bo spremenilo nič,« je del slike podal Matjaž Han iz Socialnih demokratov, ki je predvsem lahko zadovoljen s tem, »da pravično razdelimo denar, ki ga bomo pobrali«, kot se je direktno izrazil.

Golob je prihajajoč zakon povzel z drugimi vatli: »Gre za velik korak pri sistemu pravičnejše obdavčitve. S tem se Slovenija približuje trendom, ki že veljajo v evropskih državah in ki v resnici zajamejo več davčnega bremena na strani premoženja in zmanjšujejo davčno breme na strani plač.« Premier pa je podal tudi svoje dojemanje najemniških razmerij na trgu: »Večja kot je ponudba, nižje so cene na dolgi rok.«

Izhodišča zakona sedaj odhajajo v (nedvomno pestro) javno razpravo, ki naj bi trajala do konca januarja. Do takrat bodo morali tudi vzpostaviti varovalke, da bodo dejansko razbremenjeni najšibkejši (pogosto samski) v naši družbi. Davek, ki bi marsikaterega lastnika drugega, tretjega ali katerega že stanovanja primoral v legalno oddajo na trgu, bi nemara po žepu udaril prav najemnike.

Kmetijski objekti v zakon naj ne bi bili zajeti, zidanice in vikendi pa bi lahko prišli v davek. »Vprašanj bo ogromno. Če neka stvar ne bo funkcionirala, jo bomo spremenili,« je odprte možnosti pred sprejetjem nepremičninskega davka enkrat v 2025 še pojasnil Han.