Neprecenljive štorije istrske dediščine niso šle v pozabo

Tudi občina Piran si prizadeva znova oživiti opuščene industrijske objekte. Z namenom njihovega preoblikovanja v družbenokoristen objekt z novim življenjem se je tako lotila tudi nekdanjega skladišča soli, ki je znano pod imenom Monfort in je spomenik kulturne dediščine (zgrajen leta 1925). Zato je Piran partner v projektu REFREsh, ki se izvaja v okviru Programa Interreg Srednja Evropa. Sofinanciran je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in obsega skupno 10 sodelujočih iz Italije, Madžarske, Nemčije, Hrvaške in Slovenije.

V dveh prostorih Monforta sta že nekaj let zbirka tradicionalnega ladjedelništva Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran in razstavni prostor Obalnih galerij Piran. Zdaj je obnovljena še tretja velika dvorana, za katero iščejo ideje o vsebinah, ki bi jih lahko vnesli vanjo. Tako ga je sredi septembra v organizaciji Turističnega združenja Portorož napolnil dogodek, ki so ga naslovili Iz naše Istre po domače. Kot je povedala mag. Patricija Gržinič iz združenja, želijo z njim neposredno predstaviti dediščino in lokalne produkte tako z obalnega pasu Istre kot iz njenega zaledja. Dogajanje je bilo seveda namenjeno lokalnemu prebivalstvu, še bolj pa turistom. Slednjih je na Obali tudi te dni še veliko. Upajo, da bo doživljanje vsega tega v Monfortu postalo tradicionalno.

Lokalni ponudniki so na 12 stojnicah z degustacijami predstavljali svoja vina, oljčno olje (med drugim celo oljčno olje s 24-karatnim zlatom v lističih), izdelke iz oljk, razne namaze, sezonsko zelenjavo, marmelade, izdelke iz sivke, vložen paradižnik z zelišči, fige v pikantnem olju, šentjanževko v oljčnem olju, posušene kakije … Priložnost za predstavitev še katerih manj znanih domačih kulinaričnih dobrot so izkoristili Domačija Munda, Kmetija Bažec iz Izole, Posestvo Brič, Bio Vina Montis & Eko Laura, Barbasol, Jan Gregorič in Gracijela Jerman.

Tam so bili Pomorski muzej Sergej Mašera Piran in Zavod Mediteranum s svojo založniško dejavnostjo, povezano s starimi plovili, morjem in Istro, ter njihov piranski Muzej školjk. Pred kratkim je bil med popotniki izbran med najboljše muzeje v Sloveniji. Seveda niso manjkale Soline d.o.o. z vsemi svojimi izdelki iz soli. Dogajanje pa sta še bolj pisano z nastopi naredila folklorna skupina Šaltin in moški pevski zbor Pergula iz Sv. Petra. Ozračje je po istrsko domače popestrila animatorka Lili Špeh v šavrinski narodni noši.

Posebno velja pohvaliti veliko prisotnost članov Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot iz Pirana. Obiskovalce so že na stenah pritegnile velike fotografije Ubalda Trnkoczyja z naslovom Male štorije naše dediščine. Z njimi Anbot predstavlja motive nekdanjega vsakdanjega življenja, kulture in običaje v Istri ter obenem svojo pestro dejavnost. Njegovi člani so tako krpali ribiške mreže, prikazali kaligrafijo, pletenje istrskih košar, izdelavo mozaikov, izdelavo peht (značilne rastline v lično izdelanih šopkih) in girland iz lovorja ter ne nazadnje restavratorstvo. Pri slednjem je bil poudarek na restavriranju violin, s čimer so tudi oni domiselno spomnili na letošnjo 250. obletnico Tartinijeve smrti.

Ob tem velja poudariti, da si danes v Piranu marsikdo ne more predstavljati dogodkov in dejavnosti, ki so tako ali drugače povezani z dediščino, brez Anbota. V zavesti Pirančanov mu mnogo bolj kot številnim za to poklicanim državnim strokovnim institucijam uspeva na svojevrsten način v mestu vzbujati aktivnejši odnos do dediščine. Glas o njih oziroma o društvu, ki je primer dobre prakse, pa sega tudi prek naših meja. Sicer pa ime društva Anbot, ki pomeni v primorskem pogovornem jeziku nekoč oziroma enkrat, zgovorno predstavlja njihovo dejavnost.

Ta se je začela pred skoraj 20 leti, ko se je za najrazličnejše dejavnosti vedno zagreti upokojeni pomočnici piranskega vrtca Nataliji Planinc rodila ideja o aktivnem organiziranem in obenem individualnem odnosu do zapuščine v mestu. Da bi Pirančani sami več storili za ohranjanje svoje dediščine, je najprej dala iniciativo za restavratorski študijski krožek. Strokovno delo v njem je z veseljem prevzel žal že preminuli upokojeni mojster restavrator Polde Belec. Več kot 25 let je delal v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran in je imel veliko zaslug za to, kar je danes ohranjenega v mestu. Nujno potrebno delavnico jim je samoiniciativno in brezplačno ponudila družina Gašparja Gašparja Mišiča. Ta je med prvimi zaznal pomembnost njihovega strokovnega in odgovornega odnosa do ohranjanja dediščine ter krepitve identitete turističnega Pirana. Tako je sledil pravi restavratorski bum.


Anbot danes Pirančane priteguje tudi v krožke pletenja istrskih košar, reciklaže, spoznavanja mediteranskih zelišč, na delavnice mozaika, tlaka, kaligrafije, intarzije … Posebno pozornost namenjajo vseživljenjskemu učenju, medgeneracijskemu povezovanju in delovanju na področju vzgoje za prostovoljstvo. K sodelovanju vabijo zunanje strokovne predavatelje, organizirajo ekskurzije, tesno se povezujejo z lokalno skupnostjo, drugimi sorodnimi društvi in na prireditvah pomembno prispevajo k bogatejšemu dogajanju v mestu. Omenimo njihovo iniciativnost pri izdelavi uličnega okrasja girland za mestne praznike, v katero vključujejo staro in mlado. Imajo vodilno vlogo pri zaznamovanju vsakoletnih Dnevov evropske kulturne dediščine, organizirajo delavnice za otroke in ne nazadnje je tu še njihov mesečni Sejem starin, domače obrti in darov narave, ki že od leta 2004 izjemno pestri turistično ponudbo Pirana.


Tako bogatijo svoje življenje, življenje Pirančanov in predvsem obiskovalcev mesta. Če želite podrobneje spoznati njihove dejavnosti in morda ob njihovi strokovni pomoči izvedeti, kako restavrirati kak star kos pohištva, obnoviti škure, splesti košaro, narediti mozaik in se ne nazadnje naučiti kaligrafije, vas predsednica društva Tatjana Uršič vabi v nekdanje prostore Okolja Piran na piranskih Fornačah, kjer so njihovi novi prostori.