TO UGOTAVLJA GEODETSKA UPRAVA
Nepremičninska kriza pred vrati? Sklenjenih poslov manj, rast cen se je umirila
Kdaj bo prišlo do presežne ponudbe stanovanj in zdrsa v novo krizo nepremičninskega trga, bo odvisno predvsem od realnosti zastavljenih cen novogradenj na eni strani in plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjih na drugi strani, pišejo v poročilu.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Roman Šipić, Delo
LJUBLJANA – »V primerjavi s prvo polovico leta 2015, ko so cene stanovanj dosegle dno, so bile cene rabljenih stanovanj na ravni države v prvi polovici letošnjega leta v povprečju višje že za slabih 26 odstotkov. Cene stanovanj so praktično dosegle cenovni vrh iz leta 2008, saj je bila povprečna cena rabljenega stanovanja v prvem polletju 2019 le še za pol odstotka nižja kot leta 2008. Če je povprečni kvadratni meter stanovanja v prvem polletju stal 1.440 evrov, je bilo treba zanj v letošnjem prvem polletju odšteti 1.810 evrov.« To kaže statistika, ki jo je v polletnem poročilu objavila Geodetska uprava RS (Gurs).
Cene stanovanj so najvišje v Ljubljani: »V prvem polletju 2019 je znašala povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani 2.780 evra/m² in se je v primerjavi s polletjem prej zvišala za slabega pol odstotka. Cene stanovanj v glavnem mestu tako že od prve polovice leta 2018 praktično stagnirajo.« Na drugi strani pa cene na obali rastejo vse hitreje: »Povprečna cena rabljenega stanovanja na območju Obale brez Kopra (2.640 evra/m²) je v letošnjem prvem polletju zrasla za dobrih 7 odstotkov, kar je od obrata cen največja polletna rast cen na tem območju.«
V polletnem poročilu Geodetske uprave RS izpostavljajo, da je sicer beležiti zmerni trend upadanja števila sklenjenih kupoprodajnih poslov, ki smo mu priče od prve polovice leta 2017, a je slovenski nepremičninski trg ostal razmeroma dejaven tudi v prvi polovici letošnjega leta in za zdaj ne kaže kakršnih koli znakov krize. Po pospešeni rasti cen stanovanj v prvi polovici leta 2018 se je rast umirila.
»V Ljubljani stagnira tako število realiziranih transakcij kot cene stanovanj. Število transakcij stagnira tudi v okolici Ljubljane, medtem ko cene še vedno zmerno rastejo. V Mariboru in Celju število transakcij upada, cene pa prav tako še rastejo. Podobno velja tudi za Kranj, le da je rast cen višja. V Kopru je trend rasti števila transakcij najmočnejši, višajo pa se tudi cene stanovanj,« ugotavlja geodetska uprava.
Rekordnim cenam stanovanj v državi iz leta 2008 smo se v povprečju že približali (v Ljubljani in okolici ter v Kranju so bile že presežene!), medtem ko cene hiš še precej zaostajajo.
»Slovenski nepremičninski trg še naprej čaka na večje število novih stanovanjskih enot, saj se ponudba novih stanovanj do prve polovice letošnjega leta še ni prilagodila obstoječemu povpraševanju. Predvsem v Ljubljani in Mariboru se zato že nekaj časa pospešeno gradi in načrtuje novogradnje, postopoma pa se nov gradbeni zagon kaže tudi na ostalih urbanih območjih države. Večjo ponudbo novih stanovanj je tako delno pričakovati že letos, predvsem pa v naslednjih dveh do treh letih, ko bo dograjena večina že načrtovanih stanovanj. Kdaj bo prišlo do presežne ponudbe stanovanj in zdrsa v novo krizo nepremičninskega trga, pa bo odvisno predvsem od realnosti zastavljenih cen novogradenj na eni strani in plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjih na drugi strani,« še dodajajo.
Cene stanovanj so najvišje v Ljubljani: »V prvem polletju 2019 je znašala povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani 2.780 evra/m² in se je v primerjavi s polletjem prej zvišala za slabega pol odstotka. Cene stanovanj v glavnem mestu tako že od prve polovice leta 2018 praktično stagnirajo.« Na drugi strani pa cene na obali rastejo vse hitreje: »Povprečna cena rabljenega stanovanja na območju Obale brez Kopra (2.640 evra/m²) je v letošnjem prvem polletju zrasla za dobrih 7 odstotkov, kar je od obrata cen največja polletna rast cen na tem območju.«
Povprečja za večje kraje. FOTO: Gurs
V polletnem poročilu Geodetske uprave RS izpostavljajo, da je sicer beležiti zmerni trend upadanja števila sklenjenih kupoprodajnih poslov, ki smo mu priče od prve polovice leta 2017, a je slovenski nepremičninski trg ostal razmeroma dejaven tudi v prvi polovici letošnjega leta in za zdaj ne kaže kakršnih koli znakov krize. Po pospešeni rasti cen stanovanj v prvi polovici leta 2018 se je rast umirila.
Stagnacija v prestolnici
»V Ljubljani stagnira tako število realiziranih transakcij kot cene stanovanj. Število transakcij stagnira tudi v okolici Ljubljane, medtem ko cene še vedno zmerno rastejo. V Mariboru in Celju število transakcij upada, cene pa prav tako še rastejo. Podobno velja tudi za Kranj, le da je rast cen višja. V Kopru je trend rasti števila transakcij najmočnejši, višajo pa se tudi cene stanovanj,« ugotavlja geodetska uprava.
Rekordnim cenam stanovanj v državi iz leta 2008 smo se v povprečju že približali (v Ljubljani in okolici ter v Kranju so bile že presežene!), medtem ko cene hiš še precej zaostajajo.
Kaj pa nova stanovanja?
»Slovenski nepremičninski trg še naprej čaka na večje število novih stanovanjskih enot, saj se ponudba novih stanovanj do prve polovice letošnjega leta še ni prilagodila obstoječemu povpraševanju. Predvsem v Ljubljani in Mariboru se zato že nekaj časa pospešeno gradi in načrtuje novogradnje, postopoma pa se nov gradbeni zagon kaže tudi na ostalih urbanih območjih države. Večjo ponudbo novih stanovanj je tako delno pričakovati že letos, predvsem pa v naslednjih dveh do treh letih, ko bo dograjena večina že načrtovanih stanovanj. Kdaj bo prišlo do presežne ponudbe stanovanj in zdrsa v novo krizo nepremičninskega trga, pa bo odvisno predvsem od realnosti zastavljenih cen novogradenj na eni strani in plačilno sposobnega povpraševanja po stanovanjih na drugi strani,« še dodajajo.
