Netopirjevi kakci za boljšo rast, so izjemno kakovostno gnojilo (FOTO)
Netopirje neposredno ogroža človek z zapiranjem ali mreženjem njihovih preletnih odprtin v znanih zatočiščih ali s preganjanjem. Njihova zatočišča so največkrat podstrehe stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, zvoniki in sakralni objekti. Posredno pa jih ogrožajo pretirana umetna svetloba ponoči, posek manj vrednih dreves z dupli ali razpokami v gozdovih in mestnih parkih ter zaraščanje vrstno bogatih travnikov, kjer v času košnje in spravila krme netopirji lovijo žuželke.
Da bi zagotovili ugodne razmere za netopirje v znanih zatočiščih in kotiščih v sakralnih objektih, zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park Goričko že od 2018. odstranjujejo netopirski gvano oziroma iztrebke, kar pripomore k dobremu sodelovanju med lastniki oziroma upravljavci objektov ter JZ KPG.
»Tako smo decembra in januarja odstranili netopirski gvano v cerkvi Marijinega vnebovzetja pri Gradu, kapeli pri pokopališču na Vučji Gomili, cerkvi sv. Martina na Kobilju in zvoniku gradu Grad. V njih so spomladi in poleti najpomembnejša znana zatočišča in kotišča dveh vrst netopirjev v Krajinskem parku Goričko: navadnega netopirja (Myotis myotis) in malega podkovnjaka (Rhinolophus hipposideros). V teh objektih je 2023. našlo zatočišče več kot 1500 netopirjev. Razen na Kobilju se je število netopirk z mladiči v vseh omenjenih zatočiščih in kotiščih povečalo. Skupno smo odstranili 113 kg netopirskega gvana, manj kot leto pred tem. Čeprav bi zaradi večjega števila netopirjev moralo biti več gvana, ni vedno tako,« pojasnjuje Gregor Domanjko, naravovarstveni svetnik v JZ KPG. »Netopirji v zatočišča ne priletijo vsako leto ob istem času in se tam ne zadržijo enako časovno obdobje. To je posledica vsakoletnih vremenskih sprememb. Gvano bomo namenili za boljšo rast sadnih dreves in grmovnic, ki smo jih v preteklih letih na Goričkem zasadili za vzpostavitev travniških visokodebelnih sadovnjakov in mejic oziroma živic v kulturni krajini.«
Svetli del dneva preživijo v zatočiščih, ki imajo relativno konstantno temperaturo in vlažnost in so varna pred plenilci. V drevesnih duplinah, na podstrešjih stavb, v špranjah sten, v jamah, rudnikih in drugih podzemnih prostorih lahko najdemo posamične netopirje ali pa združene v večje gruče, t. i. kolonije. Njihovi iztrebki so po svetu znani kot izjemno kakovostno gnojilo, saj vsebujejo veliko dušika in fosforja ter delujejo kot nematocidi in fungicidi.
