VELIK DELEŽ OKUŽENIH S KORONAVIRUSOM
Koronavirus v Sloveniji: nikoli še ni bilo toliko umrlih v enem dnevu
Malenkost manjši delež okuženih je bil zaznan v primerjavi z dnevom prej, a večji kot v primerjavi z istim dnem prejšnjega tedna.
Odpri galerijo
Boj s koronavirusom v UKC Ljubljana (arhivska fotografija). FOTO: Matej Povše, UKC Ljubljana
V ponedeljek so ob 5.326 opravljenih testih zaznali 1.388 okužb. Delež pozitivnih vzorcev znaša 26,1 odstotka.
V bolnišnicah je 1.275 oseb (11 več kot dan prej), na intenzivni negi 208 (ena več kot dan prej). Umrlo je 45 ljudi (dan prej 34).
Dan prej je delež ob bistveno manjšem številu testiranj in pozitivnih izvidov znašal skoraj 28 odstotkov.
Če primerjamo še z istim dnem prejšnjega tedna: opravljenih je bilo 4.457 testov, pozitivnih pa je bilo 1.087 vzorcev (24,3 odstotka). To pomeni, da je delež pozitivnih večji kot pred tednom dni.
»Dokler ne upade število okuženih na neko znosno število, ki se bo potem s 14-dnevnim zamikom kazalo v zmanjševanju števila ljudi v bolnišnicah in na intenzivni negi, vse do takrat moramo biti zelo pozorni in ne smemo z nobenim signalom sporočati, da smo epidemijo že premagali. Ta zdrs se nam ne sme zgoditi. Vse je odvisno samo od nas. Nerealno je pričakovati čudeže od cepljenja, ker se bo začelo relativno pozno,« pojasnjuje Kacin.
»Epidemiološka situacija v Sloveniji in svetu je že nekaj časa takšna, da kaže porast primerov,« ugotavlja Nuška Čakš Jager z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). V Evropi nekatere države beležijo porast primerov, nekatere pa govorijo o negativnem trendu, torej o upadanju števila covid primerov. Soseda Avstrija beleži čez 23-odstotni porast (primerjavi z zadnjima tednoma). Izpostavlja tudi Švedsko, kjer je rast izrazita, medtem ko je v Sloveniji rast nekaj manj kot štiriodstotna. Od Slovenije so po 14-dnevni pojavnosti slabše Češka, Belgija in Madžarska.
Med 2. in 15. novembrom opažajo velik porast okuženih med starejšimi zaradi okužb v domovih starejših občanov. Številke izrazito rastejo, je dodala. Okužbe beležijo tako med oskrbovanci kot med zaposlenimi.
V šolah je okužb največ v srednjih šolah, v vrtcih pa je okužb najmanj.
Viri okužb? Virus je prisoten povsod, odgovarja Čakš Jagrova. Kje je bolj, kje manj, pa ni definirano v detajle, je dodala.
Trenutno so do Evropske agencije za zdravila (EMA), ki bo odločila, ali je neko cepivo varno, prišla cepiva treh družb: AstraZeneka, Pfizer in Moderna.
»Tudi ko bodo na voljo cepiva, bomo morali upoštevati vsa pravila, kar se tiče zmanjševanja virusa,« je dejal.
Je realno pričakovati cepljenje že v drugi polovici decembra? Odobrenega cepiva agencije EMA še nimamo, je jasen, zato meni, da bomo cepivo dobili januarja, februarja ali marca.
Nova cepiva, ki temeljijo na DNA in RNA, izkazujejo bistveno manj stranskih učinkov. Lahko so pozitivni, lahko pa negativni. Zelo majhna bolečina na mestu vnosa, glavobol, rahla vročina, a ne več kot 37,7 stopinje Celzija.
V bolnišnicah je 1.275 oseb (11 več kot dan prej), na intenzivni negi 208 (ena več kot dan prej). Umrlo je 45 ljudi (dan prej 34).
876 ljudi je do zdaj umrlo v Sloveniji, ki so bili okuženi tudi s koronavirusom.
Dan prej je delež ob bistveno manjšem številu testiranj in pozitivnih izvidov znašal skoraj 28 odstotkov.
Če primerjamo še z istim dnem prejšnjega tedna: opravljenih je bilo 4.457 testov, pozitivnih pa je bilo 1.087 vzorcev (24,3 odstotka). To pomeni, da je delež pozitivnih večji kot pred tednom dni.
Zasedenost bolnišnic se povečuje
Vladni govorec za covid 19 Jelko Kacin je na začetku redne novinarske konference povedal, da se razmere prepočasi izboljšujejo in da se zasedenost bolnišnic povečuje, zato se je vlada odločila podaljšati epidemijo.
»Dokler ne upade število okuženih na neko znosno število, ki se bo potem s 14-dnevnim zamikom kazalo v zmanjševanju števila ljudi v bolnišnicah in na intenzivni negi, vse do takrat moramo biti zelo pozorni in ne smemo z nobenim signalom sporočati, da smo epidemijo že premagali. Ta zdrs se nam ne sme zgoditi. Vse je odvisno samo od nas. Nerealno je pričakovati čudeže od cepljenja, ker se bo začelo relativno pozno,« pojasnjuje Kacin.
»Epidemiološka situacija v Sloveniji in svetu je že nekaj časa takšna, da kaže porast primerov,« ugotavlja Nuška Čakš Jager z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). V Evropi nekatere države beležijo porast primerov, nekatere pa govorijo o negativnem trendu, torej o upadanju števila covid primerov. Soseda Avstrija beleži čez 23-odstotni porast (primerjavi z zadnjima tednoma). Izpostavlja tudi Švedsko, kjer je rast izrazita, medtem ko je v Sloveniji rast nekaj manj kot štiriodstotna. Od Slovenije so po 14-dnevni pojavnosti slabše Češka, Belgija in Madžarska.
Dejstva o epidemiji v Sloveniji
»Držimo se v nekem platoju,« delež pozitivnih testov (potrjeni primeri se delijo s številom opravljenih testov) komentira Čakš Jagrova. Med regijami izpostavlja Pomursko regijo, ki je, kot smo poročali, prevzela 'štafetno palico' od Gorenjske.Med 2. in 15. novembrom opažajo velik porast okuženih med starejšimi zaradi okužb v domovih starejših občanov. Številke izrazito rastejo, je dodala. Okužbe beležijo tako med oskrbovanci kot med zaposlenimi.
V šolah je okužb največ v srednjih šolah, v vrtcih pa je okužb najmanj.
Ste potrjeno pozitivni? Tako do kode za aplikacijo
»Epidemiologi ne zmoremo in ne moremo poklicati vsakogar,« je izpostavila Čakš Jagrova. Vljudno prosijo, da vsak, ki je potrjeno pozitiven, izkoristi priložnost in si TAN-kodo za aplikacijo #OstaniZdrav naloži sam. To je mogoče prek spletne strani nijz.si/koda.Viri okužb? Virus je prisoten povsod, odgovarja Čakš Jagrova. Kje je bolj, kje manj, pa ni definirano v detajle, je dodala.
Kako varna so trenutna cepiva in kakšni so stranski učinki?
V različnih fazah raziskav je trenutno 54 cepiv. Nekateri so tretjo fazo kliničnega preizkušanja preskočili. Borut Štrukelj s fakultete za kemijo v tem kontekstu omenja rusko in kitajsko. So ta cepiva varna? Ne vemo. Podatkov o ruskih in kitajskih ni dovolj, je jasen. Sicer pa dodaja, da se »cepiva razvijajo v zelo veliko družbah in lahko smo zadovoljni, da jih bo na razpolago več«.Trenutno so do Evropske agencije za zdravila (EMA), ki bo odločila, ali je neko cepivo varno, prišla cepiva treh družb: AstraZeneka, Pfizer in Moderna.
»Tudi ko bodo na voljo cepiva, bomo morali upoštevati vsa pravila, kar se tiče zmanjševanja virusa,« je dejal.
Je realno pričakovati cepljenje že v drugi polovici decembra? Odobrenega cepiva agencije EMA še nimamo, je jasen, zato meni, da bomo cepivo dobili januarja, februarja ali marca.
Nova cepiva, ki temeljijo na DNA in RNA, izkazujejo bistveno manj stranskih učinkov. Lahko so pozitivni, lahko pa negativni. Zelo majhna bolečina na mestu vnosa, glavobol, rahla vročina, a ne več kot 37,7 stopinje Celzija.
