Neurje obglavilo znameniti Niderlov hrast, ki je star kar 423 let
Nadvse žalostno je bilo minule dni v deželi ob reki Muri, vse od Trat in Cmureka pa do izhoda pomurske Amazonke na Hrvaško. Nedavno hudo orkansko neurje, ki se je razbesnelo na celotnem območju, je marsikje uničilo vse pred seboj. Tudi na območju Gornje Radgone je pogled na pokrajino vsakogar pretresel.
Sam nisem mogel verjeti, da je temu mogočnemu drevesu orkanski veter polomil toliko debelih vej.
Strahotna ujma ni prizanesla niti 423 let staremu Niderlovemu hrastu v Spodnji Ščavnici, ki je drugi najstarejši v Sloveniji. Orkanski veter ga je obglavil, a mu spet, kot neštetokrat doslej, ni mogel do živega. »Sam nisem mogel verjeti, da je temu mogočnemu drevesu orkanski veter polomil toliko debelih vej. Kot vidite, smo iz njih nažagali plohe. Odpadlo je več kot 15 kubičnih metrov lesa. Letos gotovo ne bo želoda, ki so ga v preteklosti pobirali prašiči. Tudi šišk, ki so jih v preteklosti prodajali usnjarski industriji za obdelavo kož, ne bo. Upam pa, da ga bodo vsaj delno 'pozdravili' gozdarji, ki so tudi doslej skrbeli zanj,« je povedal lastnik hrasta Roman Niderl.
Simbol moči
Pomurski prvak in drugi najstarejši hrast v državi raste v Spodnji Ščavnici od leta 1600, nekaj sto metrov od glavne državne ceste Gornja Radgona–Maribor, v smeri Apaške doline. Hrast je bil v zgodovini eno najbolj čaščenih dreves v Evropi. Kot simbol moči, stanovitnosti, moškosti in nesmrtnosti je bil zaradi svoje mogočnosti zelo primeren za poosebljanje vrhovnih božanstev v starodavnih mitologijah – Zevsa, Jupitra, Thora, Peruna. Listi tega drevesa so nekoč krasili glave najpogumnejših mitoloških junakov.
Boštjan Režonja iz Krajevne enote Zavoda za gozdove Radenci je pojasnil, da hrast domuje po skoraj vsej Evropi, razen na jugu Španije, severu Skandinavije, v Mali Aziji in na jugu Grčije. Zraste do 40 metrov visoko in ima močno razvejano krošnjo. Skorja drevesa je v mladosti gladka, pozneje postane globoko razbrazdana in se lušči v obliki majhnih ploščic. Hrast se olista v sredini maja, listi so enostavni, pernato krpati, na kratkem listnem peclju. Plod, želod, je na dolgih pecljih. Hrastovina je izredno kakovosten in cenjen les, že v daljni preteklosti je bil priljubljen pri graditeljih ladij. Les med drugim uporabljajo v mizarstvu, gradbeništvu, parketarski industriji. V hrastovih sodih dozorevajo vino, rum, konjak, viski, ki jim čreslovine lesa dajejo žlahtno barvo in aromo. Mitologija govori o tisočletnih hrastih, tudi Niderlov dokazuje, da lahko to drevo dočaka visoko starost.
