Nevarna vrsta komarjev se je naselila tudi v Sloveniji: »Množični izbruh hude tropske bolezni«
Invazivna vrsta komarjev se je naselila že v 13 državah EU, strokovnjaki pa jih povezujejo s porastom mrzlice denga v Evropi.
Tigrasti komarji so nastanjeni že v Sloveniji, Avstriji, Bolgariji, Hrvaški, Franciji, Nemčiji, Grčiji, Madžarski, Italiji, Malti, Portugalski, Romuniji in Španiji, navaja ECDC (Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni). Posamezne primere so zabeležili tudi v Belgiji, na Cipru, Češkem, Nizozemskem in Slovaškem.
Tigrasti komarji prenašajo bolezni, kot so mrzlica denga, mrzlica čikungunja in virus zika, ki so bili do nedavnega prisotni le v delih Afrike, Azije in Amerike.
Tveganje za epidemije se povečuje
Olimpijske igre letos potekajo konec julija v Parizu, znanstveniki pa opozarjajo, da bodo mednarodna potovanja še povečala tveganje za nove epidemije v Evropi. Ljudem svetujejo, da z vrtov ali balkonov, kjer se lahko razmnožujejo komarji, odstranijo stoječo vodo in uporabijo sredstva za odganjanje mrčesa ter zaščitne mreže na oknih in vratih.
Tigrasti komarji so v zadnjih dveh desetletjih postali vse večja grožnja Evropi. Azijski tigrasti komar Aedes Albopictus velja za najbolj invazivno vrsto komarjev na svetu, po Evropi pa se širi vse hitreje.
Mrzlica denga
Denga se začne s simptomi, podobnimi gripi, vendar lahko postane resna in v nekaterih primerih smrtna. V zadnjih letih so množični izbruhi vse pogostejši. Večina evropskih primerov je prispela izven EU, kar je posledica mednarodnega gibanja ljudi in trgovanja. Število okužb, ki se lokalno širijo, je naraslo z 71 primerov leta 2022 na lanskih 130.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je mrzlica denga endemična v več kot 100 državah po svetu. Letno zabeležijo več kot šest milijonov primerov in 7000 smrti. Največje število okužb je v Bangladešu, Maleziji, na Tajskem in v Vietnamu.
»Podnebne spremembe ustvarjajo ugodnejše pogoje za širjenje invazivnih komarjev na območja, ki prej niso bila prizadeta, in vedno več ljudi se pojavlja z okužbami in boleznimi, kot je denga,« je dejala direktorica ECDC Andrea Ammon in dodala, da so lokalne epidemije neizogibne.
Na znake bolezni morate zato biti pozorni tako na počitnicah kot doma. Denga je potencialno nevaren virus, ki je bil v 18. stoletju znan kot »mrzlica krhkih kosti« zaradi močnih bolečin, ki jih lahko povzroči v mišicah in sklepih. Simptomi se običajno pojavijo med štirimi in desetimi dnevi po piku, kar pomeni, da morate še vedno paziti na znake denge še kar nekaj časa po bližnjem srečanju s komarjem.
Lahko pride do zapletov
Običajno imajo bolniki vročino, ki traja od dva do sedem dni – lahko doseže vrh, se umiri in nato spet povzpne v višave. V prvih dneh okužbo lahko spremlja rdečina obraza. Drugi pogosti simptomi so hud glavobol, bolečine za očmi, bolečine v mišicah in sklepih, slabost in bruhanje ter otekle žleze.
Ploščat, rdeč izpuščaj se lahko pojavi v treh do sedmih dneh po pojavu vročine – domnevno je posledica reakcije imunskega sistema na virus. Pri četrtini bolnikov je prisotno srbenje. Čeprav manj pogosto, lahko opazimo tudi krvaveče dlesni.
Hujši simptomi denge vključujejo močne bolečine v želodcu, slabost, hitro dihanje, krvavenje dlesni, krvavitve iz nosu, izjemno utrujenost, nemir in kri v bruhanju ali blatu. Običajno se pojavijo od 24 do 48 ur po tem, ko začetni val simptomov mrzlice denge mine in se ljudje začnejo počutiti bolje. V tem primeru se mora bolnik takoj posvetovati z zdravnikom ali poklicati rešilca.
Preventiva
Priporočljivo je, da se ljudje, ki so bolj dovzetni za okužbo, kot so majhni otroci, starejši, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom, izogibajo potovanju na območja, kjer je virus prisoten.
Preprečevanje stika s komarji velja za najboljši način, da se izognete okužbi. Nosite oblačila z dolgimi rokavi in hlačnicami, uporabljajte sredstva proti mrčesu, zapirajte okna in spite pod mrežami proti komarjem.
Bodite še posebej previdni v zgodnjih jutranjih in zgodnjih večernih urah, saj so takrat komarji najbolj aktivni.
