KEMIS
Nevarni odpadki znova na Vrhniki
Kemis bo 11 mesecev po velikem požaru spet zbiral odpadke.
Odpri galerijo
VRHNIKA – V podjetju Kemis na Vrhniki, kjer je pred 11 meseci pustošil požar, so minule dni spet postali zelo aktivni. Včeraj so povabili novinarje, da si ogledajo konec prve faze sanacije podjetja, ki zbira nevarne odpadke, prav tako so se namenili predstaviti svoje naslednje korake; te pa so v sredo predstavili tudi občini Vrhnika v dopisu o nadaljevanju delovanja, s katerim so znova vznejevoljili kakšnega prebivalca Cankarjevega mesta.
Namesto želenega odhoda Kemisa z Vrhnike bodo v naslednjih dneh tja ob potok Tojnica znova začeli dovažati tekoče odpadke »in nekatere vrste trdnih odpadkov,« kot navaja direktor Kemisa Emil Nanut (ki pa se počasi poslavlja z vodilnega položaja), po nadaljevanju sanacije pa načrtujejo, da bi lahko v zadnji četrtini leta 2018 »prevzemali vse vrste odpadkov, ki so navedeni v okoljevarstvenem dovoljenju«.
Jakin poudarja glavno težavo ob požaru: »Problem je, da se ni nič zgodilo – pa ne s Kemisom, ampak celotnim sistemom države. Informiranje je bilo katastrofalno, koordinacija prav tako; predpisi se niso spremenili, pa bi država morala v njih spremeniti marsikaj.«
Odgovornost za razmere, ki so jih Vrhničani in Vrhničanke občutili maja, pa bi bilo nujno prenesti na državo, nadaljuje Jakin: »Lokalna skupnost ni usposobljena za reševanje takih nesreč, to ne sme biti pravilo. Država bi morala več narediti na tako velikih potencialno nevarnih točkah.«
Kemis je le eno izmed odlagališč odpadkov, kjer je rdeči petelin lani kravžljal živce in povzročal paniko; na Ekosistemih v Straži se je pokazalo, kako se vse zavozi do konca na več ravneh državnih institucij, ki zatajijo. Pri Kemisu je bilo drugače; javnost obveščajo pogosto, da bi upravičili svoj obstoj v okolju. Na drugi strani pa, pojasnjuje Jakin, je Vrhnika okoljsko zelo obremenjena: »Ljudje so naveličani tega in še bolj ostro odreagirajo. Toda tukaj niso krive samo inšpekcije, ampak zakonodaja, ki ni eksaktna.«
Tojnice, kjer stoji Kemis, so obremenjeno območje degradiranih zemljišč, kjer je že bila betonarna, glinokopi in smetišče, za katero je občina dala odlok pred kakšnimi petdesetimi leti. Letos so sprejeli odločitev, da bo tam (blizu avtocestnega uvoza) zgrajena industrijska cona. To bo na Vrhniko pripeljalo nova delovna mesta. A krajani nasprotujejo.
Po praznikih, nekje okoli obletnice superpožara, gre namreč pričakovati izjavo civilne iniciative o nezaželenosti Kemisa, ki naj bi jo podpisali številni vplivni Vrhničani. A ne bi bilo nenavadno, če bi tudi tokrat izzvenela brez odgovora, podobno kot je bilo z izjavami številnih krajanov, ki so nasprotovali zbiralnici nevarnih odpadkov ter opozarjali, protestirali, moledovali in še kaj. Kot je nedavno ugotavljal Andrej Marković, član civilne iniciative EkoVrh – država občanov Vrhnike ne jemlje resno.
Namesto želenega odhoda Kemisa z Vrhnike bodo v naslednjih dneh tja ob potok Tojnica znova začeli dovažati tekoče odpadke »in nekatere vrste trdnih odpadkov,« kot navaja direktor Kemisa Emil Nanut (ki pa se počasi poslavlja z vodilnega položaja), po nadaljevanju sanacije pa načrtujejo, da bi lahko v zadnji četrtini leta 2018 »prevzemali vse vrste odpadkov, ki so navedeni v okoljevarstvenem dovoljenju«.
Nič se ni zgodilo
Kemis je obvestilo poslal na vrhniške institucije, z njim je bil seznanjen tudi vrhniški župan Stojan Jakin, ki pravi: »Kljub temu da je Vrhnika zahtevala odhod Kemisa in da se Kemis ni strinjal in je začel sanacijo, poskuša Kemis biti kooperativen s krajem in obvešča o bistvenih stvareh, poskušajo se obnašati kot odgovorna oseba.« Istočasno pa pravi, da so vse dejavnosti Kemisa v pristojnosti države in ne vrhniške občine: »V vseh dokumentih, ki jih je dala država od sebe, piše, da je lahko Kemis naprej na tej lokaciji in da mora spoštovati predpise, kar mislim, da počne.«Jakin poudarja glavno težavo ob požaru: »Problem je, da se ni nič zgodilo – pa ne s Kemisom, ampak celotnim sistemom države. Informiranje je bilo katastrofalno, koordinacija prav tako; predpisi se niso spremenili, pa bi država morala v njih spremeniti marsikaj.«
Odgovornost za razmere, ki so jih Vrhničani in Vrhničanke občutili maja, pa bi bilo nujno prenesti na državo, nadaljuje Jakin: »Lokalna skupnost ni usposobljena za reševanje takih nesreč, to ne sme biti pravilo. Država bi morala več narediti na tako velikih potencialno nevarnih točkah.«
Kemis je le eno izmed odlagališč odpadkov, kjer je rdeči petelin lani kravžljal živce in povzročal paniko; na Ekosistemih v Straži se je pokazalo, kako se vse zavozi do konca na več ravneh državnih institucij, ki zatajijo. Pri Kemisu je bilo drugače; javnost obveščajo pogosto, da bi upravičili svoj obstoj v okolju. Na drugi strani pa, pojasnjuje Jakin, je Vrhnika okoljsko zelo obremenjena: »Ljudje so naveličani tega in še bolj ostro odreagirajo. Toda tukaj niso krive samo inšpekcije, ampak zakonodaja, ki ni eksaktna.«
Tojnice, kjer stoji Kemis, so obremenjeno območje degradiranih zemljišč, kjer je že bila betonarna, glinokopi in smetišče, za katero je občina dala odlok pred kakšnimi petdesetimi leti. Letos so sprejeli odločitev, da bo tam (blizu avtocestnega uvoza) zgrajena industrijska cona. To bo na Vrhniko pripeljalo nova delovna mesta. A krajani nasprotujejo.
Po praznikih, nekje okoli obletnice superpožara, gre namreč pričakovati izjavo civilne iniciative o nezaželenosti Kemisa, ki naj bi jo podpisali številni vplivni Vrhničani. A ne bi bilo nenavadno, če bi tudi tokrat izzvenela brez odgovora, podobno kot je bilo z izjavami številnih krajanov, ki so nasprotovali zbiralnici nevarnih odpadkov ter opozarjali, protestirali, moledovali in še kaj. Kot je nedavno ugotavljal Andrej Marković, član civilne iniciative EkoVrh – država občanov Vrhnike ne jemlje resno.