POPLAVNA OBMOČJA

Previdnost ni odveč. To so ukrepi za preprečevanje nevarnih nalezljivih bolezni

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so pripravili priporočila in usmeritve v zvezi s pitno vodo in ravnanja z živili v primeru poplav.
Fotografija: FOTO: Leon Vidic/Delo
Odpri galerijo
FOTO: Leon Vidic/Delo

Da ne bi prišlo do izbruha nalezljivih bolezni, moramo biti v izrednih razmerah, ki vladajo v državi po poplavah, zelo previdni.

Najpogostejše poti prenosa bolezni so zaužitje onesnaženih živil in vode, onesnažene roke in površine, zato je zelo pomembno pogosto umivanje rok z milom in čisto vodo.

Previdnost pri živilih

Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo. Vsebino iz poškodovanih vreč, ki niso bile v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče in jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih ter jih tudi prej porabimo.

Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so poškodovane, in živila v polomljeni stekleni embalaži. Hrano, ki je bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, zavržemo, saj je ne moremo sprati.

Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in ni bilo izpada električne energije, je v njih shranjena živila mogoče uporabiti.

Če je električne energije zmanjkalo za več kot dve uri, je treba živila zavreči.

Živila, ki so še originalno zaprta v nepoškodovani pločevinasti ali stekleni embalaži in so prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna, a je zunanjost embalaže pred uporabo treba očistiti in jo oprati. Če je mogoče, embalažo razkužimo z razkužilom in pazimo, da ne pride v stik z živilom.

FOTO: Nijz
FOTO: Nijz

Prekuhavanje vode

Prekuhavanje vode je praviloma kratkoročen, nujen ukrep, s katerim izboljšamo mikrobiološko kakovost pitne vode. S pravilnim prekuhavanjem uničimo ali inaktiviramo mikroorganizme v pitni vodi, ki so povzročitelji nalezljivih bolezni, ki se prenašajo z vodo.

Vodo prekuhamo v čisti kuhinjski posodi (oprani z detergentom in vodo). Priporočajo, da voda vre tri minute. 

Sicer pa lahko izpostavljenost poplavnim vodam po navedbah predstojnice infekcijske klinike dr. Tatjane Lejko Zupanc, ki je govorila za Delo, v začetku prinese različne gastrointestinalne bolezni, pozneje pa tudi hepatitis A in hepatitis E, leptospirozo, mišjo mrzlico, različne okužbe kože, tetanus, dolgoročno pa različne zdravstvene težave zaradi plesni. »Zato tistim, ki bodo veliko pomagali pri sanaciji, priporočamo cepljenje proti hepatitisu A in tetanusu oziroma naj preverijo, ali so že cepljeni,« svetuje sogovornica.

Pri razlitju strupenih snovi čiščenje raje prepustite strokovnjakom

Ponekod so se v kleteh in gospodarskih poslopjih razlile nevarne kemikalije, kot so kurilno olje, bencin, poplavna voda se je lahko dodatno onesnažila s pesticidi, barvami ali drugimi kemikalijami.

Kot je za Delo opozorila zdravnica in toksikologinja s Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ primarijka dr. Lucija Perharič, je v primeru razlitja snovi pri čiščenju treba poskrbeti za najmanjšo možno izpostavljenost, uporabiti zaščitno opremo, pri nepravilni uporabi električnih generatorjev pa svari pred morebitno zastrupitvijo z ogljikovim monoksidom.

Če onesnaženje ni veliko, ga lahko počistimo sami, večje pa je bolje prepustiti strokovnjakom, ki imajo dobro zaščitno opremo.

Sklad Ivana Krambergerja – pomoč prizadetim v poplavah
Sklad Ivana Krambergerja – pomoč prizadetim v poplavah

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije