Nevidna invalidnost

Organizacije gluhih so med najstarejšimi in so gluhim na temelju solidarnosti, samopomoči, istih izkušenj s slišečim okoljem in ob pomoči posameznikov z znanjem maternega jezika gluhih – znakovnega jezika – zagotavljale uveljavljanje specifičnih potreb in pomembno pripadnost svojemu socialnemu okolju. Organizacije opozarjajo na nevidno diskriminacijo gluhih na številnih področjih življenja in dela. Njihova pravica je, da pridobijo svoj jezik, tj. znakovni jezik, od samega rojstva.

Identiteta gluhih opredeljuje gluhe kot pripadnike kulturne in jezikovne skupnosti, ki uporablja znakovni jezik kot materni ali naravni jezik za sporazumevanje. Gluhi ljudje morajo imeti enak dostop do sodelovanja v osebnem, javnem in političnem prostoru kot vsi drugi, je ob prihajajočem svetovnem dnevu gluhih, ki bo 19. septembra, dejal predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) Mladen Veršič.

Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji. V zvezo je vključenih 13 medobčinskih društev gluhih in naglušnih. V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb s polževim vsadkom, približno 100 gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, ter približno 75.000 oseb s slušnim aparatom.


Bo pa letošnji mesec, teden oziroma mednarodni dan gluhih, ki ga zaznamujemo pod sloganom Znakovni jeziki za vsakogar, vsako društvo v Sloveniji obhajalo toliko, kolikor bodo narekovali ukrepi NIJZ v zvezi s covidom-19, so sporočili z Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Tudi zveza je pripravila številne dogodke in dejavnosti, ki bodo potekali v skladu s priporočili NIJZ. »V počastitev 100. obletnice Cirila Sitarja bo ZDGNS izvajala izobraževanje v počastitev njegovega imena. V počastitev 140. obletnice sklepa Svetovnega kongresa učiteljev gluhih o prepovedi uporabe znakovnega jezika bomo zaznamovali dogodek s kulturnim programom. Ob izdaji monografije o Dragu Jermanu bomo na ZDGNS veliko sejno dvorano poimenovali po Ivanu Štreklju. Ob letošnjem tednu gluhih in mota Svetovne zveze gluhih (WFD) o Človekovih pravicah gluhih ZDGNS predlaga posebno priznanje ZDGNS za človekove pravice na področju oseb z okvaro sluha,« je povedal Mladen Veršič in dodal: »Na ta dan oziroma teden želimo gluhi opozoriti javnost nase, na nevidno invalidnost – gluhoto – in na svoje težave, s katerimi se srečujemo v vsakodnevnem življenju. Invalidi sluha in govora smo ovirani pri zadovoljevanju svojih vitalnih potreb in interesov. Gluhota je med najtežjimi invalidnostmi zaradi dosmrtne ovire govorno-socialne komunikacije, ki se kaže pri gluhih osebah v trajni izoliranosti od slišečega okolja.« Izpostavlja, da zmožnost znakovnega jezika za sporazumevanje in zagotavljanje tolmačev pomeni, da imajo gluhe osebe enake možnosti zaposlovanja. Potrebujejo dostop do javnih informacij in storitev prek tolmačenja v znakovnem jeziku, podnaslavljanja in drugih ustreznih tehničnih rešitev. Če se jim odvzame osnovna pravica do uporabe lastnega jezika, so te pravice močno okrnjene.