Ni prvi april: Po naši intervenciji so Ljubljano uvrstili nazaj v hitri železniški koridor EU

Ko to pišemo, je datum prvi april – in marsikdo bi pomislil, da se šalimo. A gre za resnico.
Po tem, ko smo včeraj poročali, da je Slovenija izpadla iz načrta hitrih evropskih železniških koridorjev, smo pristojne severno od Alp povprašali po zdravi pameti. Vsak namreč ve, da je Slovenija z geografskim položajem v srcu osrednje Evrope most med zahodom in vzhodom ter severom in jugom. Zato je bilo razkritje zemljevida, ki ga je za bruseljske odločevalce zasnoval danski inštitut 21 Europe in kjer vsi železniški koridorji vodijo mimo Ljubljane, toliko večje presenečenje.
Prvi je nov načrt železniških povezav za Evropo razkril portal Euronews pred nekaj dnevi. Pozorno oko je takoj opazilo, da z njim nekaj ni v redu, saj med 39 mesti, ki bi jih povezovali hitri vlaki, ni bilo nobenega slovenskega. Nam najbližja mesta z ultrahitro železniško povezavo so bila Zagreb, Milano, Dunaj in Budimpešta.
Če bi projekt ostal v veljavi v nespremenjeni obliki, bi bil to nov udarec za naš javni promet in slovensko povezljivost s svetom. Ta je, spomnimo, šepava že vse od propada našega nekdanjega ponosa Adrie Airways naprej.
Pristojni po naši intervenciji priznali napako: »Pomotoma smo zaobšli Ljubljano«
Vodja projektnega biroja 21 Europe Kaave Pour, ki za bruseljske odločevalce pripravlja načrt panevropskih hitrih vlakov Starline, nam je na povpraševanje Slovenskih novic, zakaj koridorji vodijo mimo Slovenije in ali si Slovenci ne zaslužimo hitrih železniških povezav, pojasnil:
»Začetna različica zemljevida Starline je bila mišljena kot izhodišče za sprožitev dialoga o prihodnosti evropske povezljivosti. Nikoli ni bil mišljen kot tehnični ali izdelani končni načrt. Kljub temu je bila izpustitev Ljubljane v prvem javnem osnutku očitno napaka. To ni bila posledica presoje pomena Slovenije, temveč mešanica praktičnih poenostavitev, zgodnjega načrtovanja koncepta in želje po osredotočanju na širšo idejo in ne na končne poti.
Želimo poudariti, da se zemljevid aktivno razvija. Namesto da bi delali za zaprtimi vrati in izdali "popoln" načrt čez leta, smo se odločili, da načrt pripravljamo skupaj z javnostjo in vanj vključimo povratne informacije, izboljšamo predlog in ga sproti posodabljamo. Od prve izdaje je bilo izvedenih že več posodobitev — vključno z dodajanjem Ljubljane. /.../
Prvotna povezava Rim–Zagreb je temeljila na ilustrativni trasi, ki naj bi poudarila širši doseg omrežja, vendar je pri tem pomotoma zaobšla Ljubljano. To ni bilo namerno.«
Pristojni so nam poslali novo različico tras panevropskih hitrih vlakov, ki po novem vključujejo tudi Slovenijo. Nova različica zemljevidov je tudi že postavljena na njihovi spletni strani:

Starline predvideva ultrahitre vlake na sledečih povezavah:
Koridor A: Neapelj - Helsinki
Koridor B: Lizbona - Ljubljana - Kijev
Koridor C: Madrid - Carigrad
Koridor D: Dublin - Kijev
Koridor E: Milano - Oslo