Kako prepričljiva sta Janša in Golob? Sta si bolj podobna, kot se zdi na prvi pogled?
V zaključni fazi volilne kampanje smo. Z vprašanji o ocenah predvolilnih soočenj smo se obrnili na politična poznavalca in komentatorja Aljaža Pengova Bitenca in Roka Čakša: katere teme so bile na soočenjih spregledane, kdo se je najbolje odrezal, se nam po volitvah obeta kakšna nepričakovana koalicija?
Rok Čakš: Predvsem jih je veliko, kar je posledica tega, da smo v Sloveniji ob dveh glavnih dobili še kakšno močno televizijo ter da se spletne medijske platforme razvijajo v smer video vizualizacije. Predvsem soočenja na nacionalki in Pop TV, kjer so prisotni predsedniki večjega števila strank, so vsebinsko skromnejša in bolj na prvo žogo, medtem kot imajo tam, kjer je gostov manj, nekaj več časa razviti misli in je tudi medstrankarska napetost manjša, v ospredje vstopa vsebina. Pri zadnji se vidi, da so v prednosti stranke, ki so trenutno na oblasti, saj so proaktivne, rešujejo aktualne vsakodnevne probleme in so v delovni rutini. Leva opozicija bolj temelji na napadanju vlade in njenih šibkih točk v preteklih dveh letih, vezanih na težko obdobje covida. A tudi med njimi so razlike. Na Domovina.je, kjer merimo čas, ki ga kandidati posameznih strank na soočenjih uporabijo za govorjenje o sebi in svojih uspehih, predstavitve lastnih idej in stališč, koliko časa napadajo nasprotnike in koliko časa porabijo za vse ostalo, smo ugotovili, da predvsem Tanja Fajon (SD) in Alenka Bratušek (SAB) daleč največ svojega časa uporabita za napadanje vladnih strank. Medtem ko Robert Golob (Svoboda) in Luka Mesec (Levica) razpoložljiv čas uporabita bolj uravnoteženo – torej ne samo za napade političnih nasprotnikov, temveč predstavljata tudi svoja stališča, ideje, načrte.
Aljaž Pengov Bitenc: Prepričljivost je relativna kategorija, vidi pa se, katere stranke in njihovi predstavniki imajo bodisi dovolj parlamentarne in politične kilometrine bodisi dovolj znanja, da so znali skozi celotno kampanjo vzdrževati nivo vsebine in niso zapadli v prevelike floskule.
So bile pri vodenju soočenj kakšne pomembne teme spregledane? Katere?
Rok Čakš: Zagotovo še niso bile obdelane vse aktualne teme, ki jih prinašajo slovenski in svetovni trendi, predvsem pa nova mednarodna realnost, ki je posledica vojne v Ukrajini. Ena izmed bolj spregledanih tem v dosedanjih soočenjih je vprašanje demografske zime, ki smo jo praktično edini temeljiteje obdelali na soočenju v organizaciji portala Domovina.je in Radia Ognjišče, je pa to nedvomno tema tudi za TV-soočenja največjih televizij. Druga takšna tema sta obramba in varnost v ožjem smislu – torej koliko sta Slovenija in Evropa po vojni zgolj dve meji stran še varni državi oziroma kaj je v tako nestabilnem varnostnem okolju še treba storiti, da varni tudi ostaneta. Dokaj spregledani temi pa sta tudi begunska problematika kot posledica ukrajinske krize ter vprašanje zakonitih in nezakonitih množičnih migracij.
Aljaž Pengov Bitenc: Mislim, da se je še premalo govorilo o stanovanjski problematiki in s tem povezanimi težavami mladih pa tudi o stanju javnih financ po izteku trenutnih vladnih bonbončkov. Praktično ničesar pa, vsaj do zdaj, nismo slišali o demontaži javnih medijev.
Rok Čakš: Dinamika je bila bolj umirjena, kot bi kdo najbrž pričakoval. K temu je prispevala omejitev gostov na štiri glavne igralce – torej SDS (Janšo) Gibanje Svoboda (Goloba), SD (Fajonovo) in NSi (Tonina), ni bilo zraven tistih, ki morajo s stalnim napadanjem in z demagogijo nase vleči pozornost. Pa tudi voditelja sta skrbela, da debata ni skrenila iz vsebinsko zastavljene smeri, in gledalci so res lahko prepoznali konceptualne razlike med političnimi tekmeci. Če odmislimo ideološke razlike in vso zunanjo politično folkloro, sta si predvsem v pogledih na gospodarstvo, razvoj Slovenije, glavna tekmeca – torej Janša in Golob, bolj podobna, kot se zdi na prvi pogled. V tem smislu neke vrste sodelovanja po volitvah, še posebej v negotovih razmerah, ki bi takšno sodelovanje zahtevale, ne izključujem.
Aljaž Pengov Bitenc: Eno sicer ne izključuje drugega. Janša in Golob nista polarna nasprotnika, saj je Golob slovarska definicija tehnokratskega centrala, Janša je pa skrajno desni populist. A ravno zaradi tega ne vidim resnih možnosti za njuno sodelovanje.
Je glede na povedano na soočenjih po volitvah mogoča trenutno nepričakovana ali »nerealna« koalicija?
Rok Čakš: Vsak od zmagovalcev bo najprej iskal zavezništvo na strani, ki mu je sorodnejša, kar je logično. Vse ostalo je odvisno od povolilne matematike in izračunov, ki pripeljejo do 46+ poslanskih glasov. Vseeno se zdi, da Slovenija ta trenutek ni zrela za raznorodne koalicije. Če pa se matematika ne bo izšla drugače, kot da pride do prekoblokovskega sodelovanja, in bodo neko stabilno oblast zahtevale tudi negotove globalne razmere, pa je mogoče vse.
Aljaž Pengov Bitenc: Ne.
Kdo se je doslej po vašem mnenju na soočenju najbolje odrezal – kdo je realni zmagovalec in kdo relativno poraženec soočenj? Zakaj?
Rok Čakš: Zmagovalec je trenutno Gibanje Svoboda, ker ne izgublja oziroma se še potencialno krepi, in to na račun tekmecev, tako SD, predvsem pa LMŠ in SAB, ki sta dosedanji glavni poraženki soočenj. Šarca in Bratuškovo izdaja nervoza. Predvsem zadnja je na soočenih nemirna in usmerjena predvsem na vnaprej pripravljene napade ter manj na izkazovanje lastne vsebine, prepričljivosti. Umirjeno in prepričljivo, kot smo ga vajeni s soočenj pred prejšnjimi volitvami, deluje Luka Mesec in ni čudno, da Levica s TV-soočenji večinoma pridobiva. Zadnje dni pa pridobiva tudi Nova Slovenija s svojo, za slovenske politične razmere tvegano strategijo, ki se izogiba napadanju nasprotnikov in prepričevanju volivcev z demagogijo. Namesto tega kandidati NSi stavijo na umirjen, spoštljiv, predvsem pa na vsebinski nastop.
Aljaž Pengov Bitenc: To bomo še videli. Zadnji teden je odločilen in iz zgodovine vemo, da lahko zadnje soočenje odloči o preboju v parlament. Ne glede na vse pa je jasno, da se taktika izogibanja soočenjem Janši ni obrestovala, saj vsaj do zdaj na resnih soočenjih ni bil prepričljiv. Na drugi strani pa sta po slabem začetku Alenka Bratušek in Marjan Šarec ujela ritem. Še najbolje pa je soočenja izkoristila koalicija KUL kot celota. Njihova taktika dopolnjevanja je precej učinkovita in sumim, da jo bodo v prihodnjih ciklih uporabljale tudi druge stranke.
