ANGLEŠKA RAZLIČICA
Nič dobrega nas ne čaka: kužnost traja dlje časa, dokazi, da je tudi nevarnejša
Nekatere študije kažejo, da je smrtnost ob okužb z angleško različico virusa večja.
Odpri galerijo
Tretji val je tu. FOTO: Leon Vidic, Delo
Angleška različica novega koronavirusa postaja prevladujoča tudi v Sloveniji in tako kot v številnih drugih državah poganja tretji val epidemije. Medtem ko je bilo v začetku februarja v odpadnih vodah v Ljubljani dva do štiri odstotke te različice virusa, ga je bilo v začetku marca že približno tretjina, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za biologijo.
Angleška različica, znana tudi kot B.1.1.7, je bolj nalezljiva (30 do 50 odstotkov več okužb). Dokazov, da bi ta različica, ali katera izmed drugih, v katere je mutirala izvorna različica novega koronavirusa iz Vuhana na Kitajskem, povzročali hujši potek bolezni pri večini bolnikov, ni. Obstajajo pa nekatere raziskave, ki nakazujejo, da bi bila pri okužbi z angleško različico verjetnost za smrt večja za 30 odstotkov, a dokazi za takšne trditve niso dokončni.
Institut Jožef Stefan (IJS), ki pripravlja napovedi gibanja epidemije, predpostavlja, da je pri angleški različici verjetnost za hospitalizacijo na navadnem oddelku 20 odstotkov večja, na intenzivnem oddelku 40 odstotkov večja, smrtnost pa 64 odstotkov večja kot pri običajnem sevu.
Kaj točno pomeni, da je angleška različica bolj nalezljiva? Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu, je pojasnil, da ta različica »vsebuje več mutacij v proteinu S, zaradi katerih se močneje veže na receptor ACE2 na človeških celicah ter zaradi katerih se spremeni učinkovitost cepitve tega proteina s celično proteazo, zaradi česar virus lažje okuži celice«. Proteaza je encim, ki pospešuje razkroj beljakovin in podobnih snovi.
Jerala dodaja, da nekateri rezultati nakazujejo, da naj bi kužnost trajala dlje časa. »Nimamo zanesljivih eksperimentalnih podatkov, ampak pri tej različici najbrž zadošča za okužbo manjše število virusnih delcev, torej krajši čas zadrževanja v bližini okužene osebe kot pri vuhanski različici. Potrebno je torej zmanjšanje bližnjih kontaktov, še posebej v zaprtih prostorih, zračenje in precej bolj striktno nošenje mask, preferenčno mask z boljšo zaščito, kot so FPP2.« Jerala je že pred časom opozoril, da za zadrževanje širjenja te različice ne zadoščajo ukrepi, s katerimi smo dosegali počasen padec okužb v januarju, ko je bila dominantna še vuhanska različica.
Angleška različica, znana tudi kot B.1.1.7, je bolj nalezljiva (30 do 50 odstotkov več okužb). Dokazov, da bi ta različica, ali katera izmed drugih, v katere je mutirala izvorna različica novega koronavirusa iz Vuhana na Kitajskem, povzročali hujši potek bolezni pri večini bolnikov, ni. Obstajajo pa nekatere raziskave, ki nakazujejo, da bi bila pri okužbi z angleško različico verjetnost za smrt večja za 30 odstotkov, a dokazi za takšne trditve niso dokončni.
Institut Jožef Stefan (IJS), ki pripravlja napovedi gibanja epidemije, predpostavlja, da je pri angleški različici verjetnost za hospitalizacijo na navadnem oddelku 20 odstotkov večja, na intenzivnem oddelku 40 odstotkov večja, smrtnost pa 64 odstotkov večja kot pri običajnem sevu.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu Roman Jerala. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Jerala dodaja, da nekateri rezultati nakazujejo, da naj bi kužnost trajala dlje časa. »Nimamo zanesljivih eksperimentalnih podatkov, ampak pri tej različici najbrž zadošča za okužbo manjše število virusnih delcev, torej krajši čas zadrževanja v bližini okužene osebe kot pri vuhanski različici. Potrebno je torej zmanjšanje bližnjih kontaktov, še posebej v zaprtih prostorih, zračenje in precej bolj striktno nošenje mask, preferenčno mask z boljšo zaščito, kot so FPP2.« Jerala je že pred časom opozoril, da za zadrževanje širjenja te različice ne zadoščajo ukrepi, s katerimi smo dosegali počasen padec okužb v januarju, ko je bila dominantna še vuhanska različica.
