Nič kaj dobra informacija za ljubitelje sadja: jabolk bo manj kot lani
Kljub vsem nevšečnostim letošnjega poletja je september prinesel toplo in sončno vreme. Temperature so se ponekod približale 30 °C ali celo skočile čez.
Če se ozremo na letošnje poletje, je bila višina padavin po klimatoloških podatkih izjemna. Kazalnik višine padavin je dosegel najvišjo vrednost za poletje po letu 1950. Trajanje sončnega obsevanja je bilo povprečno. Odklon temperature zraka od povprečja je na državni ravni znašal 0,8 °C, kar umešča poletje 2023 na približno deveto mesto najtoplejših poletij od 1950. Letos so padli številni vročinski rekordi, kar potrjujejo tudi podatki programa EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus. Letošnji julij je bil v Evropi najtoplejši mesec v zgodovini meritev. Temperature morja so že nekaj mesecev rekordno visoke. Številne države v Evropi so prizadeli požari in poplave. Žal nam vreme niti v Sloveniji ni prizaneslo.
Püte na ramo ter čistočo v klet
Zakorakali smo v čas trgatve. Zaradi slabih vremenskih razmer v času vegetacije je v številnih vinogradih grozdje prizadeto zaradi bolezni, neurij in toče, kar lahko vpliva na kakovost grozdja in tudi na čas trgatve. Zato je treba v vsakem vinogradu spremljati dozorevanje in določiti optimalni rok trgatve za posamezno sorto.
Značilnost letošnjega leta so manjši plodovi.
V obdobju dozorevanja grozdja je treba pripraviti vse potrebno za trgatev, predelavo grozdja ter nego mošta in vina. V poškodovanem oziroma nagnitem ter napokanem grozdju se lahko poveča mikrobiološka aktivnost ocetnokislinskih bakterij in divjih kvasovk, zato je treba zagotavljati brezpogojno higieno: očistimo stroje, prostore in tla. Pred trgatvijo preverimo delovanje opreme, čistočo zabojčkov za grozdje oziroma posod za obiranje. Potrebujemo vedra, brente, vinske posode, mline, preše, črpalke, škarje za obrezovanje. Odstranimo vinski kamen iz plastične posode in nerjaveče pločevine. Pripravimo potrebno količino kvasovk, hrane zanje in enoloških sredstev, zlasti vinobran ali raztopino žveplove kisline. Pomembno je spremljanje parametrov grozdja, predvsem sladkorja, ki jih pomerimo z ročnim refraktometrom.
Trgatve so bile sicer v zadnjih letih običajno zgodnejše, letos pa potekajo ob običajnem času. Marsikje so pričakovali zgodnejšo trgatev, a so jo ustavile vremenske ujme; te so glavni razlog, da letos vinogradniki pričakujejo nekoliko slabši letnik kot običajno.
Ropot klopotcev
Klopotec je eden od simbolov Slovenije in ob koncu poletja naznanja, da bo kmalu dozorelo grozdje. Klopotec je lesena vetrnica, nasajena na visokem drogu in postavljena v vinograd z namenom, da plaši in odganja ptice: ustvarja ropot in se zato uporablja kot ptičje strašilo. Je del območij, kjer raste vinska trta v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem. Klopotec ne varuje zgolj vinogradov pred škodljivci, marsikje mu pripisujejo celo magično moč.
Prve upodobitve klopotca na starih vedutah so vrste dokaza, da so se klopotci zelo zgodaj pojavili na slovenskih tleh. Prvo, doslej najstarejšo znano upodobitev klopotca na Slovenskem najdemo na Kaiserjevi veduti Bizeljskega gradu iz obdobja pred 1829. Druga najbolj znana upodobitev klopotca na Slovenskem je z vedute vinogradov pri Mariboru iz leta 1835. Klopotci se razlikujejo tudi glede na vinorodni okoliš oziroma podokoliš. Tako imajo klopotci v Slovenskih goricah dva para kril ali vetrnic, v Halozah pa tri pare.
Zrelo jabolko
Poteka tudi obiranje sadja, predvsem jabolk in hrušk. Začenja se glavnina obiranja sort jonagold in zlati delišes. Po podatkih meritev dozorevanja kmetijske svetovalne službe v Novi Gorici se bo jonagold v Vipavski dolini obiral predvidoma 15. septembra, jonagold v Brkinih pa po 15. septembru. Počakati je treba primerno barvo plodov.
Prve ocene kažejo, da bo letina jabolk za okoli 10 % manjša glede na lani, ko je pridelek odnesla suša. Letina hrušk naj bi bila glede na lani manjša za kar 80 %. Značilnost letošnjega leta so tudi manjši plodovi. Na zmanjšan pridelek so vplivali aprilska pozeba, moker in mrzel maj ter poletna neurja s točo, močnimi sunki vetra in nalivi. Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov sadjarstvo dodatno obremenjuje pojav novih škodljivcev in bolezni, naraščajoči stroški materiala, visoke cene energentov in logistike, inflacija, pomanjkanje delovne sile in nizka potrošnja svežega sadja.
