VELIKA NOČ
Nič ne bo, Cerkev in politiki nam ga ne privoščijo
V Sloveniji ni interesa, da bi bil veliki petek dela prost dan.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Blaž Samec, Delo
LJUBLJANA – Pred nami je najpomembnejši krščanski praznik – velika noč –, ko kristjani praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Velikonočni ponedeljek je dela prost dan, a ponekod po Evropi je dela prost dan tudi veliki petek, ki se praznuje v petek pred veliko nočjo. Med parlamentarnimi strankami in v Slovenski škofovski konferenci smo preverili, kakšna je volja, da bi veliki petek postal dela prost dan tudi v Sloveniji. Njihovi odgovori jasno nakazujejo, da sprememb v številu praznikov še nekaj časa ne bo.
Odgovore objavljamo v celoti:
LMŠ: Krščansko praznovanje velike noči je sestavljeno iz petih dni, od velikega četrtka do velikega ponedeljka, z vrhom v praznovanju velike noči. Velika noč kot največji krščanski praznik in velikonočni ponedeljek obenem sodita med slovenske državne praznike in sta tudi dela prosta dneva. Ob dejstvu, da sta v sklopu praznovanja velike noči, ki ga v Sloveniji dojemamo kot praznik krščanskih verskih skupin že dva prosta dneva, v stranki LMŠ ne vidimo potrebe po še enem prazniku in dela prostem dnevu v sklopu praznovanja velike noči. Pri vprašanju dela prostih dni se v LMŠ vedno postavljamo na stran človeka in smo vselej odprti za različne civilne ter strokovne pobude, ki zastopajo ideje za spremembe zakona o praznikih in dneva prostih dnevih.
Desus: V poslanski skupini Desus smo zadovoljni z ureditvijo dela prostih dni, ki se nanašajo na praznovanje velike noči, ki je ne bi spreminjali. Glede na to, da je Slovenija nekje v sredini evropskih držav po številu praznikov oziroma dela prostih dni, se nam zdi smiselno, da to število ohranjamo. Tudi v sosednjih državah veliki petek ni dela prost dan (z izjemo Avstrije, ki namerava uvesti 'polovično' praznovanje), kljub temu da na ta dan poteka omejitev medbančnega poslovanja in si veliko zaposlenih jemlje dopust za 'podaljšan' vikend.
SMC: Ureditve po državah so različne, v Sloveniji je tako dela prost dan velikonočni ponedeljek. Država pri določanju dela prostih dni upošteva različne dejavnike, seveda pri tem pomembno vlogo igra tudi vpliv na gospodarstvo. Tako imamo v Sloveniji npr. prosta 2. januar in 2. maj, ki v večini drugih držav nista. Število dela prostih dni na letni ravni je približno v okviru povprečja drugih evropskih držav. Menimo, da je trenutna razporeditev dela prostih dni skozi celotno leto primerna.
SNS: V tej smeri nismo vlagali nobene pobude in tega ne nameravamo storiti. Bi bilo pa morda smiselno, da bi praznovali dan, ko je bila v Ljubljani v deželnem dvoru dežele Kranjske razglašena zedinjena Slovenija, pa so nas ljubljanski klerikalci in liberalci potisnili v balkanski kotel in namerno pozabili na izglasovano.
SD: Socialni demokrati spoštujemo vsa praznična obeležja, prav tako kot spoštujemo tudi dejstvo, da imajo različne države glede teh različno ureditev glede dela prostih dni.
SAB: V poslanski skupini SAB o tem, da bi bil veliki petek dela prost dan, še nismo razpravljali, saj v tej smeri ni bil podan še noben predlog. Menimo pa, da je glede novih dela prostih dni treba ravnati premišljeno, saj je teh že zdaj veliko.
NSi: Ob razpravah v zvezi s prazniki, ki so v Sloveniji prosti dnevi, smo v NSi v preteklosti že opozorili, da bi se veljalo nekaterim praznikom, ki so v drugih evropskih državah običajno dela prosti dnevi, prilagoditi tudi v Sloveniji.
Iz SDS in Levice nam na vprašanje niso odgovorili.
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) nam na vprašanje, ali so kaj naredili za to, da bi bil veliki petek dela prost dan, niso odgovorili, so pa zato zapisali, da bi Cerkev morebiten predlog podprla. »Veliki petek, dan, ko kristjani po vsem svetu obhajamo Kristusovo smrt na križu, je med pomembnejši prazniki za evangeličanske kristjane (protestanti, kalvinisti, metodisti itd.). Zato v državah z večinskim evangeličanskim prebivalstvom velja, da je običajno ta dan dela prost. Katoliška Cerkev bi podprla morebitni predlog, ki bi določal veliki petek kot dela prost dan, saj bi s tem omogočili tako evangeličanom kot tudi katoličanom idr. v naši državi primerno obhajanje spomina Jezusove smrti in priložnost, da se udeležijo obredov v domačih cerkvah.«
Odgovore objavljamo v celoti:
LMŠ: Krščansko praznovanje velike noči je sestavljeno iz petih dni, od velikega četrtka do velikega ponedeljka, z vrhom v praznovanju velike noči. Velika noč kot največji krščanski praznik in velikonočni ponedeljek obenem sodita med slovenske državne praznike in sta tudi dela prosta dneva. Ob dejstvu, da sta v sklopu praznovanja velike noči, ki ga v Sloveniji dojemamo kot praznik krščanskih verskih skupin že dva prosta dneva, v stranki LMŠ ne vidimo potrebe po še enem prazniku in dela prostem dnevu v sklopu praznovanja velike noči. Pri vprašanju dela prostih dni se v LMŠ vedno postavljamo na stran človeka in smo vselej odprti za različne civilne ter strokovne pobude, ki zastopajo ideje za spremembe zakona o praznikih in dneva prostih dnevih.
Desus: V poslanski skupini Desus smo zadovoljni z ureditvijo dela prostih dni, ki se nanašajo na praznovanje velike noči, ki je ne bi spreminjali. Glede na to, da je Slovenija nekje v sredini evropskih držav po številu praznikov oziroma dela prostih dni, se nam zdi smiselno, da to število ohranjamo. Tudi v sosednjih državah veliki petek ni dela prost dan (z izjemo Avstrije, ki namerava uvesti 'polovično' praznovanje), kljub temu da na ta dan poteka omejitev medbančnega poslovanja in si veliko zaposlenih jemlje dopust za 'podaljšan' vikend.
SMC: Ureditve po državah so različne, v Sloveniji je tako dela prost dan velikonočni ponedeljek. Država pri določanju dela prostih dni upošteva različne dejavnike, seveda pri tem pomembno vlogo igra tudi vpliv na gospodarstvo. Tako imamo v Sloveniji npr. prosta 2. januar in 2. maj, ki v večini drugih držav nista. Število dela prostih dni na letni ravni je približno v okviru povprečja drugih evropskih držav. Menimo, da je trenutna razporeditev dela prostih dni skozi celotno leto primerna.
SNS: V tej smeri nismo vlagali nobene pobude in tega ne nameravamo storiti. Bi bilo pa morda smiselno, da bi praznovali dan, ko je bila v Ljubljani v deželnem dvoru dežele Kranjske razglašena zedinjena Slovenija, pa so nas ljubljanski klerikalci in liberalci potisnili v balkanski kotel in namerno pozabili na izglasovano.
SD: Socialni demokrati spoštujemo vsa praznična obeležja, prav tako kot spoštujemo tudi dejstvo, da imajo različne države glede teh različno ureditev glede dela prostih dni.
SAB: V poslanski skupini SAB o tem, da bi bil veliki petek dela prost dan, še nismo razpravljali, saj v tej smeri ni bil podan še noben predlog. Menimo pa, da je glede novih dela prostih dni treba ravnati premišljeno, saj je teh že zdaj veliko.
NSi: Ob razpravah v zvezi s prazniki, ki so v Sloveniji prosti dnevi, smo v NSi v preteklosti že opozorili, da bi se veljalo nekaterim praznikom, ki so v drugih evropskih državah običajno dela prosti dnevi, prilagoditi tudi v Sloveniji.
Iz SDS in Levice nam na vprašanje niso odgovorili.
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) nam na vprašanje, ali so kaj naredili za to, da bi bil veliki petek dela prost dan, niso odgovorili, so pa zato zapisali, da bi Cerkev morebiten predlog podprla. »Veliki petek, dan, ko kristjani po vsem svetu obhajamo Kristusovo smrt na križu, je med pomembnejši prazniki za evangeličanske kristjane (protestanti, kalvinisti, metodisti itd.). Zato v državah z večinskim evangeličanskim prebivalstvom velja, da je običajno ta dan dela prost. Katoliška Cerkev bi podprla morebitni predlog, ki bi določal veliki petek kot dela prost dan, saj bi s tem omogočili tako evangeličanom kot tudi katoličanom idr. v naši državi primerno obhajanje spomina Jezusove smrti in priložnost, da se udeležijo obredov v domačih cerkvah.«
