PREDLOG ZAVRNJEN
Nič ne bo: obratovanje trgovin ob nedeljah ostaja enako
Proti so bili vsi prisotni člani odbora, ki so med drugim menili, da bi bil lahko zakon z novimi izjemami ustavno sporen.
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Odbor DZ za gospodarstvo je danes zavrnil predlog novele zakona o trgovini, s katerimi poslanska skupina nepovezanih poslancev predlaga dodatne izjeme od prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Proti so bili vsi prisotni člani odbora, ki so med drugim menili, da bi bil lahko zakon z novimi izjemami ustavno sporen.
Po predlogu bi med izjeme od prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, ki jo je uvedla septembra lani sprejeta novela zakona o trgovini, dodali trgovine v kampih, hotelih, muzejih in galerijah, turističnoinformacijskih centrih (TIC) ter ob pokopališčih za prodajalne, ki prodajajo izdelke za ureditev grobov.
Med izjeme določila, da so lahko ob nedeljah odprte le prodajalne velikosti do 200 kvadratnih metrov, so želeli dodati prodajalne, ki so v prostorih z drugimi funkcijami, kot so gostinski lokali ter čakalnice na letališčih ter avtobusnih in železniških postajah, in zato presegajo omenjeno omejitev velikosti.
Prodajalne na letališčih ter v TIC in muzejih so ob nedeljah sicer po devetem protikoronskem zakonu lahko odprte, a v NeP so želeli trajno rešitev, torej tudi po prenehanju veljavnosti določb tega interventnega zakona.
V zakon so želeli tudi vnesti določilo, da lahko v prodajalnah do 200 kvadratnih metrov poleg samostojnih podjetnikov in zakonitih zastopnikov pravne osebe (ter dijakov, študentov in upokojencev) ob nedeljah in dela prostih dneh delajo tudi njihovi družinski člani.
Kot je dejal prvopodpisani pod predlog Branislav Rajić, je bil namen z nekaj več izjemami rešiti nekatere »neživljenjske omejitve, ki jih določa veljavni zakon«, ob tem pa ohraniti zakonsko določilo o zaprtju vseh drugih trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Nove izjeme bi pripomogle k okrevanju turizma po pandemiji, marsikateremu trgovcu odpravile težave pri poslovanju in omogočile nova delovna mesta ter prispevale k povečanju potrošnje in s tem javnofinančnih prihodkov in gospodarske rasti, je utemeljeval predlog.
Predlog so podprli vabljeni predstavniki trgovcev in turistične panoge, ki so med drugim poudarjali nujnost možnosti nakupovanja sedem dni na teden v času turistične sezone, odliv kupcev ob nedeljah v sosednje države in le manjšo prerazporeditev prejšnjih nedeljskih nakupov na druge dni v tednu ter težak položaj trgovine v času pandemije.
Nasprotovali pa so mu prisotni člani odbora – vsi so glasovali proti predlaganim dopolnilom in predlogu zakona v celoti.
Kot so dejali, ostajajo na enakih stališčih, kot so jih imeli manj kot leto dni nazaj pri sprejemanju veljavne novele, npr. glede potrebe po prostih nedeljah za prodajalce in upoštevanju referendumske volje, ter poudarili, da bi lahko nove izjeme pomenile neustavnost zakona.
Luka Mesec iz Levice, ki je bila ponudnica lanskih sprememb zakona, ki jih je podprlo 72 poslancev, 13 pa jih je bilo proti, je npr. ocenil, da gre za poskus rušenja trenutne ureditve, ki jo je lani sprejel isti sklic DZ, »tako da če nismo shizofreni, ne bomo rušili ureditve, ki smo jo postavili«. Odbor je danes poleg tega obravnaval predlog stališča Slovenije do predloga evropske uredbe o strojih in strojni opremi ter do predloga evropske direktive o obveznosti poročanja podjetij o trajnosti ter obravnava deseto letno poročilo o izvajanju zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010–2019, za leto 2019.
Predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011, ki ga predlaga državni svet, pa so na predlog državnega sveta umaknili z dnevnega reda današnje seje. Kot je dejal predstavnik državnega sveta Mitja Gorenšček, o nekaterih rešitvah, ki sta jih v svojih mnenjih izpostavili vlada in zakonodajnopravna služba DZ, še tečejo pogovori.
Po predlogu bi med izjeme od prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, ki jo je uvedla septembra lani sprejeta novela zakona o trgovini, dodali trgovine v kampih, hotelih, muzejih in galerijah, turističnoinformacijskih centrih (TIC) ter ob pokopališčih za prodajalne, ki prodajajo izdelke za ureditev grobov.
Med izjeme določila, da so lahko ob nedeljah odprte le prodajalne velikosti do 200 kvadratnih metrov, so želeli dodati prodajalne, ki so v prostorih z drugimi funkcijami, kot so gostinski lokali ter čakalnice na letališčih ter avtobusnih in železniških postajah, in zato presegajo omenjeno omejitev velikosti.
Prodajalne na letališčih ter v TIC in muzejih so ob nedeljah sicer po devetem protikoronskem zakonu lahko odprte, a v NeP so želeli trajno rešitev, torej tudi po prenehanju veljavnosti določb tega interventnega zakona.
Kaj so še želeli dodati med izjeme?
V zakon so želeli tudi vnesti določilo, da lahko v prodajalnah do 200 kvadratnih metrov poleg samostojnih podjetnikov in zakonitih zastopnikov pravne osebe (ter dijakov, študentov in upokojencev) ob nedeljah in dela prostih dneh delajo tudi njihovi družinski člani.
Kot je dejal prvopodpisani pod predlog Branislav Rajić, je bil namen z nekaj več izjemami rešiti nekatere »neživljenjske omejitve, ki jih določa veljavni zakon«, ob tem pa ohraniti zakonsko določilo o zaprtju vseh drugih trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh. Nove izjeme bi pripomogle k okrevanju turizma po pandemiji, marsikateremu trgovcu odpravile težave pri poslovanju in omogočile nova delovna mesta ter prispevale k povečanju potrošnje in s tem javnofinančnih prihodkov in gospodarske rasti, je utemeljeval predlog.
Predlog so podprli vabljeni predstavniki trgovcev in turistične panoge, ki so med drugim poudarjali nujnost možnosti nakupovanja sedem dni na teden v času turistične sezone, odliv kupcev ob nedeljah v sosednje države in le manjšo prerazporeditev prejšnjih nedeljskih nakupov na druge dni v tednu ter težak položaj trgovine v času pandemije.
Kdo je predlogu nasprotoval
Nasprotovali pa so mu prisotni člani odbora – vsi so glasovali proti predlaganim dopolnilom in predlogu zakona v celoti.
Kot so dejali, ostajajo na enakih stališčih, kot so jih imeli manj kot leto dni nazaj pri sprejemanju veljavne novele, npr. glede potrebe po prostih nedeljah za prodajalce in upoštevanju referendumske volje, ter poudarili, da bi lahko nove izjeme pomenile neustavnost zakona.
Luka Mesec iz Levice, ki je bila ponudnica lanskih sprememb zakona, ki jih je podprlo 72 poslancev, 13 pa jih je bilo proti, je npr. ocenil, da gre za poskus rušenja trenutne ureditve, ki jo je lani sprejel isti sklic DZ, »tako da če nismo shizofreni, ne bomo rušili ureditve, ki smo jo postavili«. Odbor je danes poleg tega obravnaval predlog stališča Slovenije do predloga evropske uredbe o strojih in strojni opremi ter do predloga evropske direktive o obveznosti poročanja podjetij o trajnosti ter obravnava deseto letno poročilo o izvajanju zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010–2019, za leto 2019.
Predlog zakona o odpravi krivic zaradi izbrisa pravnih oseb iz sodnega registra v obdobju od 23. julija 1999 do 16. novembra 2011, ki ga predlaga državni svet, pa so na predlog državnega sveta umaknili z dnevnega reda današnje seje. Kot je dejal predstavnik državnega sveta Mitja Gorenšček, o nekaterih rešitvah, ki sta jih v svojih mnenjih izpostavili vlada in zakonodajnopravna služba DZ, še tečejo pogovori.
