ZADRŽKI
Nihče ni hotel invalidne psičke Destiny
Potem ko niso našli doma za malo mešanko, jo je posvojila kar prostovoljka iz Zavoda Pit. Blanka Kapus Passecker opaža, da smo pri nas še zadržani do poškodovanih živali.
Odpri galerijo
V Sloveniji je nihče ni hotel posvojiti. FOTOGRAFIJE: Zavod Pit
LJUBLJANA, DUNAJ – Morda se še spomnite invalidne psičke Destiny, o kateri smo pisali na začetku poletja. Prijazno enoinpolletno mešanko je najverjetneje povozil avto in ji poškodoval hrbtenico, ob cesti jo je nekdo našel in pripeljal k prostovoljcem Zavoda Pit.
Ti so jo odpeljali na Veliko kliniko za male živali Tristo kosmatih, kjer so jo brezplačno oskrbeli, v Zavodu Pit so ji iz Srbije priskrbeli posebej zanjo izdelan invalidski voziček in ji začeli iskati nov, kot pravijo, dom za vedno. Kot nam je takrat povedala Blanka Kapus Passecker, prostovoljka Zavoda Pit, se borijo za pravice in življenje poškodovanih in invalidnih kužkov, torej tistih, ob katerih večina pogleda stran.
»Destiny resnično zasluži lep dom in družino, pri tem pa z iskanjem novega doma poskušamo tudi razbijati predsodke o poškodovanih živalih. Poiskati dom takšnemu posebnemu kužku je za nas velik izziv, saj je treba temu posvetiti veliko časa, napisati veliko prošenj za donacije in psički zagotoviti posebno veterinarsko oskrbo zaradi hudih poškodb.«
Očitno je bil izziv najti dom invalidni psički res prevelik. Kljub številnim objavam na družabnih omrežjih in v medijih ljubke Destiny ni maral nihče vzeti k sebi. Čeprav psička z invalidskim vozičkom veselo dirja naokoli in je zelo igriva, vesela in zabavna, skratka, kot je zatrjevala Blanka Kapus Passecker, zanjo ni nobene ovire, v mesecu dni iskanja skoraj ni bilo zanimanja zanjo.
»Ne vem, zakaj Slovenke in Slovenci ne posvajajo kužkov, kot je Destiny. Morda jih je strah obveznosti in seveda veterinarskih stroškov, morda niso pripravljeni na to in se bojijo odgovornosti, drugačnosti,« se sprašuje Kapus Passeckerjeva, ki je razpeta med življenjem v Ljubljani in na Dunaju.
Po dobrem mesecu iskanja novega doma so se v Blankini družini 31. julija odločili, da psička za vedno ostane del njihove družine, in tako je Destiny trenutno Dunajčanka.
»Našo družino je marsičesa naučila, predvsem dodatne potrpežljivosti, razumevanja drugega in sprejemanja drugačnosti. Naučila nas je, da je treba zaupati v nekoga, da zmore več, kot si mislimo ... Dokler se bori ona, dokler se želi postaviti na nogice in so vidni rezultati, dokler nama finančno pomagajo in zmoreva tudi sama, se bomo borili skupaj z njo,« nadaljuje Kapus Passeckerjeva, ki je posvojila Destiny kljub temu, da imajo v družini že tri druge pse, in tudi ti so drugačni. »Hannah je bila vzeta človeku, ki jo je hotel spolno zlorabiti, Lotka skotena na ulici in se je vsega bala ... a za naju so vsi popolni in nama dajo veliko več kot midva njim. So super prijatelji, zavezniki, podporniki drug drugemu, skupaj pa osvajalci vseh src,« pripoveduje.
Pri tem opaža zelo velike razlike v odnosu do živali v Sloveniji in Avstriji. Kot nam je že junija razložila, smo v Sloveniji zelo zadržani do posvajanja takšnih živali, mnogi celo menijo, da bi bilo za njih bolje, da bi jih uspavali, saj da gre za mučenje.
»V Avstriji dobivamo izjemno pozitiven odziv, ljudje naju pohvalijo za ljubezen do nje, navdušeni so nad Destiny, specialisti naju podpirajo in povedo, da ima veliko potenciala. Pa vendar nas je Destiny naučila, da tudi ko bomo v Ljubljani oziroma prečudoviti Sloveniji na počitnicah, pogledov ali neodobravanja ne bomo opazili. Destiny je bila pri nama najprej začasno, a že od prvega dne je bila enakovredna članica naše družine. V vse smo šli odprtega srca z željo, da ji ponudimo, kar ji lahko, da je njej v redu in da ji najdemo popoln dom. Ima veliko podpore in spremljevalcev na facebooku, ki jo bodrijo k uspehu, in nekaj ljudi, ki nama finančno pomagajo.«
Za Destiny so številni pregledi pri veterinarju, psička tudi redno, vsak teden, hodi na fizioterapijo in lasersko terapijo in celo na akupunkturo, trikrat na dan izvajajo fizioterapijo doma. S pomočjo botre so ji naročili nov voziček, da bo še lažje tekla naokoli, kmalu je naročena na rentgen hrbtenice in kolka, ki bo morda pokazal, ali mora na operacijo.
Morda se bo komu zdelo, da je to preveč skrbi in finančnih stroškov za »enega navadnega psa«, a v Zavodu Pit vsekakor ne mislijo tako. »Tako radi se primerjamo s tujino, tako radi jim sledimo, a posvajanje kužka na vozičku je pri nas še vedno velik tabu. Prav razbijanje stereotipov je vsakdan Zavoda Pit. Mi delujemo v dobrobit vseh živali, ne samo lepih, mladih, zdravih in rodovniških. Morda bo ob vsej tej skrbi Destiny nekoč celo uporabljala zadnje tačke, a kakor koli, za nas je ona popoln sonček, z njo uživamo prav vsako minuto dneva in nam je žal le, da je nismo poznali že prej,« še pove.
Za igrivo in veselo Destiny ni ovir.
Ti so jo odpeljali na Veliko kliniko za male živali Tristo kosmatih, kjer so jo brezplačno oskrbeli, v Zavodu Pit so ji iz Srbije priskrbeli posebej zanjo izdelan invalidski voziček in ji začeli iskati nov, kot pravijo, dom za vedno. Kot nam je takrat povedala Blanka Kapus Passecker, prostovoljka Zavoda Pit, se borijo za pravice in življenje poškodovanih in invalidnih kužkov, torej tistih, ob katerih večina pogleda stran.
»Destiny resnično zasluži lep dom in družino, pri tem pa z iskanjem novega doma poskušamo tudi razbijati predsodke o poškodovanih živalih. Poiskati dom takšnemu posebnemu kužku je za nas velik izziv, saj je treba temu posvetiti veliko časa, napisati veliko prošenj za donacije in psički zagotoviti posebno veterinarsko oskrbo zaradi hudih poškodb.«
Za lastnico je popolna psička
Očitno je bil izziv najti dom invalidni psički res prevelik. Kljub številnim objavam na družabnih omrežjih in v medijih ljubke Destiny ni maral nihče vzeti k sebi. Čeprav psička z invalidskim vozičkom veselo dirja naokoli in je zelo igriva, vesela in zabavna, skratka, kot je zatrjevala Blanka Kapus Passecker, zanjo ni nobene ovire, v mesecu dni iskanja skoraj ni bilo zanimanja zanjo.
»Ne vem, zakaj Slovenke in Slovenci ne posvajajo kužkov, kot je Destiny. Morda jih je strah obveznosti in seveda veterinarskih stroškov, morda niso pripravljeni na to in se bojijo odgovornosti, drugačnosti,« se sprašuje Kapus Passeckerjeva, ki je razpeta med življenjem v Ljubljani in na Dunaju.
31.
julija je Destiny dobila nov dom in postala Dunajčanka.
julija je Destiny dobila nov dom in postala Dunajčanka.
Po dobrem mesecu iskanja novega doma so se v Blankini družini 31. julija odločili, da psička za vedno ostane del njihove družine, in tako je Destiny trenutno Dunajčanka.
»Našo družino je marsičesa naučila, predvsem dodatne potrpežljivosti, razumevanja drugega in sprejemanja drugačnosti. Naučila nas je, da je treba zaupati v nekoga, da zmore več, kot si mislimo ... Dokler se bori ona, dokler se želi postaviti na nogice in so vidni rezultati, dokler nama finančno pomagajo in zmoreva tudi sama, se bomo borili skupaj z njo,« nadaljuje Kapus Passeckerjeva, ki je posvojila Destiny kljub temu, da imajo v družini že tri druge pse, in tudi ti so drugačni. »Hannah je bila vzeta človeku, ki jo je hotel spolno zlorabiti, Lotka skotena na ulici in se je vsega bala ... a za naju so vsi popolni in nama dajo veliko več kot midva njim. So super prijatelji, zavezniki, podporniki drug drugemu, skupaj pa osvajalci vseh src,« pripoveduje.
Pri tem opaža zelo velike razlike v odnosu do živali v Sloveniji in Avstriji. Kot nam je že junija razložila, smo v Sloveniji zelo zadržani do posvajanja takšnih živali, mnogi celo menijo, da bi bilo za njih bolje, da bi jih uspavali, saj da gre za mučenje.
Blanka Kapus Passecker iz Zavoda Pit ima zdaj že štiri pse.
»V Avstriji dobivamo izjemno pozitiven odziv, ljudje naju pohvalijo za ljubezen do nje, navdušeni so nad Destiny, specialisti naju podpirajo in povedo, da ima veliko potenciala. Pa vendar nas je Destiny naučila, da tudi ko bomo v Ljubljani oziroma prečudoviti Sloveniji na počitnicah, pogledov ali neodobravanja ne bomo opazili. Destiny je bila pri nama najprej začasno, a že od prvega dne je bila enakovredna članica naše družine. V vse smo šli odprtega srca z željo, da ji ponudimo, kar ji lahko, da je njej v redu in da ji najdemo popoln dom. Ima veliko podpore in spremljevalcev na facebooku, ki jo bodrijo k uspehu, in nekaj ljudi, ki nama finančno pomagajo.«
Laser, akupunktura, fizioterapija
Za Destiny so številni pregledi pri veterinarju, psička tudi redno, vsak teden, hodi na fizioterapijo in lasersko terapijo in celo na akupunkturo, trikrat na dan izvajajo fizioterapijo doma. S pomočjo botre so ji naročili nov voziček, da bo še lažje tekla naokoli, kmalu je naročena na rentgen hrbtenice in kolka, ki bo morda pokazal, ali mora na operacijo.
Dokler se bori ona, dokler se želi postaviti na nogice in so vidni rezultati, dokler nama finančno pomagajo in zmoreva tudi sama, se bomo borili skupaj z njo.
Morda se bo komu zdelo, da je to preveč skrbi in finančnih stroškov za »enega navadnega psa«, a v Zavodu Pit vsekakor ne mislijo tako. »Tako radi se primerjamo s tujino, tako radi jim sledimo, a posvajanje kužka na vozičku je pri nas še vedno velik tabu. Prav razbijanje stereotipov je vsakdan Zavoda Pit. Mi delujemo v dobrobit vseh živali, ne samo lepih, mladih, zdravih in rodovniških. Morda bo ob vsej tej skrbi Destiny nekoč celo uporabljala zadnje tačke, a kakor koli, za nas je ona popoln sonček, z njo uživamo prav vsako minuto dneva in nam je žal le, da je nismo poznali že prej,« še pove.
