Nihče noče biti ptujski graščak

Tresla se je gora, rodila se je miš. S tem reklom bi lahko opisali zadnje dogajanje okrog ptujskega gradu Ristovec, ki ga je ptujska mestna občina prodajala na dražbi. Za pičlih 85 tisočakov bi se lahko kupec čez noč okitil z nazivom graščak. Toda slabo stanje, v katerem je graščina že leta in leta, domačini jo imenujejo tudi vodni grad, saj je bil obdan z ribniki, je marsikaterega vlagatelja odvrnilo od nakupa.

Cene niso znižali

Kot smo izvedeli, se je občina za prodajo gradu odločila, ker se je našel (za širšo javnost) skrivnostni investitor, ki je izkazal zanimanje za nakup. A se je primerilo, česar so se na občini bali. Interesent se ni prijavil na dražbo. In to že drugič, saj je bila torkova druga po neuspešni prvi pred dobrim mesecem. »Mestni svet je sklep o prodaji sprejel aprila. Prva javna dražba je bila izvedena 24. oktobra in je bila neuspešna, ker ni bilo prijavljenih dražiteljev. Na drugi javni dražbi je bila izhodiščna vrednost enaka,« pravijo na ptujski občini in napovedujejo, da bodo v upanju na čim hitrejšo prodajo postopek nadaljevali.

Kdor koli bi že lahko bil kupec gradu Ristovec na Ptuju, si ni upal ali zmogel vplačati niti varščine v višini 8500 evrov, da bi lahko sodeloval na dražbi. Verjetno tudi zato, ker bi bil vložek v propadajoči 646 kvadratnih metrov veliki objekt astronomski. Grad, ki se je zaradi cvetočega gospodarstva nekoč kitil z vzdevkom Rosenau, je danes zaradi nevzdrževanja le senca podobe iz zlatih časov. Zgradili so ga v 15. stoletju in ima pisano zgodovino lastništva. Pred drugo svetovno vojno je bil lastnik gradu in posesti ptujski trgovec Franc Hojnik, nato so posest nacionalizirali in v objektu uredili štiri stanovanja, ta so zdaj prazna.

Negotova tudi usoda slivniškega gradu

Čeprav kupca za grad Ristovec niso našli, pa se lahko zgodi, da si bo zaželel lastnik postati nekdo, čigar primarni interes ni ohranjanje slovenske kulturne dediščine. Povsem v pozabo je zašel primer slivniškega gradu, le nekaj kilometrov od štajerske prestolnice, ki je pred tremi leti prešel v ruske roke. Alexandr Komolov iz kraja Odincovo nedaleč od Moskve je zanj odštel 180.000 evrov in je imel z njim velike načrte, a so se bolj ali manj izjalovili. In potem ko je lastnik s svojim podjetjem Burg, ki ima sedež v Portorožu, nekajkrat zaman poskušal pridobiti nepovratna sredstva, se je zdaj odločil grad prodati, seveda pa še zdaleč ne za ceno, ki jo je moral sam odšteti državi. Nastavil jo je na kar štirikratnik vsote, ki jo je sam plačal – še pred dvema tednoma se je grad Slivnica na spletnem portalu prodajal za 700.000 evrov. Zanimivo pa je, da je pred nekaj dnevi oglas skrivnostno izginil s portala. Morda se je našel nov lastnik, ki ima vendarle poštene namene s slivniškim dvorcem, ali pa je Alexandr Komolov obupal.

Iz javno dostopnih evidenc je slivniški grad še zmeraj v lastni podjetja Burg. Njegova usoda je torej negotova, občina Hoče-Slivnica pa nanjo pač nima vpliva, izrazi lahko samo svoje pobožne želje ali, kot pravi župan Marko Soršak: »Upam, da čim prej nekdo vloži v ta dvorec, ker je pomemben in bi lahko bil turistični in še kateri potencial v občini.«