Nikar brez dokumentov čez mejo
Notranji minister Boštjan Poklukar je včeraj podpisal odredbo o določitvi mejnih prehodov s Hrvaško in Madžarsko, s čimer se je – po napovedih zgolj začasno, do 30. oktobra – končalo obdobje gladkega zdrsa čez državne meje, ki smo ga do obisti spoznali v letu 2023.
Namesto tega smo od pravkar minule polnoči dobili nazaj 24 mednarodnih prehodov za cestni promet in sedem za železniški. Znova potrebujete dokumente za prestop meje, pozivajo k preverjanju njihove veljavnosti.
Želijo si mehek način
Ko smo včeraj pred izdajo odredbe preverjali obveščenost obmejnih občin o vnovični vzpostavitvi mejnih prehodov pri njih (ki so večini donedavna povzročali prometne zastoje ob selitvah evropskih narodov na jug ter vrnitvi), smo denimo iz Črnomlja, Metlike in Ilirske Bistrice dobili odgovore, da jih o spremembi ni nihče obvestil. Edini, ki je bil zaradi specifične situacije s pritiskom beguncev odlično seznanjen, je bil župan Brežic Ivan Molan: »Včeraj me je osebno poklical minister Poklukar in povedal za spremembo. Obljubil je, da se bodo skušali maksimalno potruditi, da bo čim manj moteče za domačine z ene in druge strani meje, ter da bodo skušali nadzor izvajati na čim bolj mehek način.«
Brežice so od prvega večjega vala migrantov leta 2015 soočajo z drugačnimi pojavi: »Našim starejšim ljudem in invalidom ni lepo, ko jim na dvorišče pride 15, 20 ljudi. To je kar stres, čeprav ni bilo hudih stvari – enostavno pa tudi ni.« Zato ne preseneča, da si tod želijo še več nadzora policije, ki je sicer v zadnjem obdobju konkretno okrepljen. »Ljudje si želijo celo to, da bi se zamenjalo 200 metrov žičnate ograje s panelno, ki je humana in bistveno bolj učinkovita.«
Načne pa tudi vprašanje turističnega tranzita: »Pričakovati je večje kolone na avtocestah in na mejnem prehodu Obrežje ob večjih praznikih oziroma ob koncu leta,« pravi Molan ter pričakuje tudi »določene motnje, kar se tiče zemlje, službe in ostalih stvari. Ampak schengenska meja je bila pri nas še nedolgo, smo navajeni in mislim, da ne bo posebnega problema.«
Zelo pomembno je, kakšna navodila bodo dobili policisti in kako bodo izvajali nadzor.
Posebne situacije
Malce posebna je situacija tudi v občini Lendava, kjer se zaradi varovanja sinagoge in judovskega pokopališča izvajajo dodatni varnostni ukrepi, pojasni tamkajšnji župan Janez Magyar: »Verjamem pa, da bomo tudi s takimi ukrepi še dodatno varni, za nas je ključna varnost občanov na najvišjem nivoju. Treba je razumeti trenutna varnostna tveganja in vojne razmere v svetu.« Niti on ne pričakuje večjih težav, »če bodo izvajali mejne kontrole, kot so napovedali, torej da bodo kontrolirali prevoze, ki imajo mogoče kako tveganje«.
Opozarja na čezmejne »družinske in druge vezi«, toda dodaja: »Moramo se zavedati, da če kontrolirajo Avstrijci in Italijani, da Slovenija ne sme po naključju postati kak žep za migrante. Potem se bodo tudi varnostne razmere v naši državi poslabšale.« Enako opozarja Molan: »To se bo naša politika morala dobro postaviti v Evropi, za tako malo Slovenijo je recimo tisoč beguncev lahko velik problem.«
Molan nadaljuje, da vsak ukrep izvajajo ljudje: »Zelo pomembno je, kakšna navodila bodo dobili policisti in kako bodo izvajali nadzor. Upam, da na tak način, da bo čim manj moteče za domačine. Najlažje bi bilo, če bi bilo na meji čim več domačih fantov, ki poznajo domačine,« je pragmatičen ter dodaja: »Ljudje si seveda želijo, da bi Evropa to drugače rešila in bi ljudje mirno živeli ob meji.«
Težav pa ne bomo imeli zgolj slovenski prebivalci, ampak tudi podjetja – v Črnomlju namreč upajo, da ne bodo trpeli dnevni migranti delavci, ki se k njim na delo vozijo s hrvaških bivališč. V resnici lahko le upamo, da bodo mejne kontrole izginile prej kot tiste na slovensko-avstrijski meji, ki so začasne že leta …
