Nikoli ni pozabil na korenine v belokranjski vasici, njegovo ime zdaj v vesolju na zlati ploščici (FOTO)
Čeprav je bil dr. Anton Mavretič znanstvenik svetovnega slovesa, prispeval je k pomembnim prebojem na področju vesoljskih raziskav, ni nikoli pozabil na svoje korenine v belokranjski vasici Boldraž. Belokranjci so še kako ponosni na svojega rojaka, ki je z inovativnimi rešitvami in razvojem ključnih instrumentov pomagal do uspeha misijama ameriškega vesoljskega programa Voyager 1 in 2. Njegovo ime je tudi vgravirano na zlato ploščico na Voyagerju 1, ki je danes že zunaj našega sončnega sistema.
84 let je dočakal dr. Anton Mavretič.
Zdaj so mu tudi v njegovem rojstnem kraju postavili spomenik. Decembra bo namreč minilo 90 let od rojstva tega znanstvenika in častnega občana občine Metlika, umrl je pred petimi leti na oni strani velike luže. Je lastnik številnih pomembnih patentov, poleg priznanj in nagrad v ZDA je bil med drugim leta 1981 razglašen za profesorja leta, v Sloveniji pa mu je predsednik republike Borut Pahor leta 2015 podelil srebrni red za zasluge. S svojim delom, znanjem in strastjo je zaznamoval tako lokalno skupnost kot tudi širši svetovni prostor.
Pomagal je mnogim slovenskim študentom v ZDA.
»Njegova pot od dečka z Boldraža do svetovnega znanstvenika je dokaz, da so prepričanost v uspeh, predanost in trdo delo ključ do uspeha,« je ob odkritju spominske plošče na njegovi rojstni hiši na Boldražu pred 150 prisotnimi dejala metliška županja Martina Legan Janžekovič. Slovesnost je pospremil strokovni posvet na metliškem gradu, med govorci so bili prof. dr. Boris Pleskovič, prof. dr. Tadej Bajd ter domači mladi znanstvenik Rok Šikonja.
Po posvetu sta spominsko ploščo odkrila županja Martina Legan Janžekovič in slavnostni govorec prof. dr. Tadej Bajd, ki je med drugim poudaril, da je bil Mavretič predan učitelj in mentor, ki je nesebično delil svoje znanje z mlajšimi generacijami in pomagal mnogim slovenskim študentom v ZDA. »Njegova zavezanost k izobraževanju in promociji znanosti je pustila trajen pečat tako v Sloveniji kot tudi po svetu,« je poudaril prof. dr. Tadej Bajd. Zbrane je nagovoril tudi brat dr. Antona Mavretiča Ivan Mavretič, ki je z osebnim vpogledom v njegovo življenje poudaril njegovo ljubezen do domačega kraja in ponos, ki ga je vse življenje čutil do svoje slovenske dediščine.
Nastop Eve in Vite Vukšinič ter Nine Škof, mladih umetnic iz rojstne vasi dr. Mavretiča, je dopolnil slovesnost s petjem, recitiranjem ter violinskim nastopom. Sklepni trenutki dogodka, ki ga je povezoval Jan Bauman, so bili posebno ganljivi: ko je metliški oktet Vitis s pesnijo Slovenec sem še poudaril Mavretičevo močno vez s Slovenijo, se je marsikateremu od njegovih družinskih članov orosilo oko.
Odbor za postavitev spominske plošče so sestavili na pobudo Belokranjskega muzejskega društva ter številnih posameznikov, njegovi člani pa so bili: Martina Legan Janžekovič, dr. Boris Pleskovič, Sonja Avguštin Čampa, Jože Mavretič, dr. Matej Forjan, dr. Ludvik Bartelj, Ivica Tomić, Andreja Brancelj Bednaršek, Dragan Živadinov in Jože Vraničar. Dogodek je bil priložnost za počastitev Mavretičeve zapuščine in hkrati spomin na njegov neprecenljivi prispevek v znanosti in vesoljskih raziskavah. Ob tej priložnosti je bila v šolskem centru Novo mesto razstava, izdali so tudi poseben bilten.
Za konec zapisa le še misel dr. Mavretiča: »Vesolje je prazen prostor, v katerem so na redko posejane galaksije. Galaksij je na bilijone. Ne vemo, kaj je neskončnost. Ampak beseda je v redu.« S temi besedami je opomnil na našo majhnost v vesolju, hkrati pa na neskončne možnosti, ki jih ponuja znanje.
