Nikoli več ne bomo zadeli sedmice
Ko so v nedeljo zvečer izžrebali zadnjo sedmico, z njo ni odšla še poslednja bilka možnosti, da bi kdaj zadeli glavni dobitek, ampak tudi sanje o tem magičnem zadetku. Kultna in nikoli prekinjena loterijska igra, ki se je je že davno oprijelo generično ime loto, se je v šestih desetletjih dotaknila tako rekoč vsakogar, tudi tistih, ki nikoli niso vplačali niti enega lističa.
Nova sedmica je zdaj šestica, naznanjajo na Loteriji Slovenije; žrebanje s 44 kroglicami so prvič izvedli sredi tedna in tako začeli pisati novo zgodovino, ki jo bodo morda obravnavali naslednji rodovi. Pri nas ima loto nekaj več kot 60-letno tradicijo. V letu 1962, ko je bilo prvo žrebanje, je bil objavljen tudi prvi jugoslovanski zakon o igrah na srečo, ki je k tem prišteval loterije, tombole, športne napovedi in druge igre, pri katerih končni izid ni odvisen od znanja in spretnosti udeležencev, ampak od naključja.
V prvih treh letih so izvedli 25 krogov, vse do zadnjega pa več kot 3870. Od leta 1966 so bila žrebanja redno vsak teden, v letu 1985, ko je prišla v veljavo znana matrika 7/39, so za dan žrebanja določili nedeljo, leta 2006 so dodali še sredo. Žrebanja so na začetku potekala v Beogradu pod okriljem Jugoslovanske radiotelevizije, ki je posnetek poslala vsem republikam in pokrajinam, tam pa so jih prevedli. V Sloveniji so poleg slovenske različice na Televiziji Koper predvajali tudi italijansko.
Nesrečni srečnež iz Starš je dvakrat zadel sedmico, pa vendar se je na koncu preživljal s pomočjo Karitasa.
Igra več moških
Žrebanja z značilnim zvokom kroglic, vrtečih se v bobnu, so v številne domove prinesla pričakovanje in takoj po koncu v glavnem mrzlično izpolnjevanje novih lističev. Če je bila vsaj štirica, je bilo nekaj vložka za nakup novih srečk. In tako se je vrtelo iz tedna v teden, pri čemer so pritisk dvigovala daljša obdobja, ko sedmica ni bila izžrebana in se je sklad temu primerno povečeval. Tudi tisti, ki se jih ni dotaknila lotomanija, so jo lahko prepoznali po dolgih vrstah pred vplačilnimi mesti ali vsaj po fotografijah v časnikih in krajših zapisih v slogu: »V 40. kolu lota ni bilo srečneža, ki bi zadel sedmico, je sporočila Loterija Slovenije. Zato bodo v naslednje kolo prenesli 1,908.000 dinarjev. Sklad za sedmico bo tako v 41. kolu znašal več kot 4 milijone dinarjev. Pa srečno!« je poročalo Delo 11. oktobra 1990, leto preden je Loterija Slovenije začela prirejati samostojna žrebanja.
Čeprav je bilo za lov na srečo veliko različnih možnosti, je bil loto sinonim za igre na srečo, igra z največjim številom igralcev in največjo prepoznavnostjo. Zadnji podatki tržne raziskave (Ipsos, 2022) kažejo, da je v njej sodelovalo približno 950.000 igralcev, kar pomeni 55 odstotkov polnoletnega prebivalstva. Kar 73 odstotkov vprašanih je loto navedlo kot prvo izbiro, ko pomislijo na igre na srečo, poznajo pa jo skoraj vsi; dosega namreč kar 99-odstotno prepoznavnost. Demografija igralcev se ne razlikuje bistveno od demografije prebivalcev Slovenije, res pa je, dodajajo pri Loteriji Slovenije, da je malenkost več moških in igralcev, starih med 50 in 59 leti.
5 milijonov evrov
je prinesla najbogatejša sedmica.
V letih razvoja je dobil loto številne različice in dodatke, najbolj znanega lotka na začetku tega tisočletja, sledili so še super loto, super sedmica, loto plus, moj lotko, joker …, toda osnovna igra, torej loto, je ostala najbolj priljubljena. Od leta 1991 smo v Sloveniji izžrebali 330 sedmic. V vseh teh letih je porodila tudi največ od 60 evrskih milijonarjev, kolikor jih je nastalo zaradi velikih dobitkov. Štirje so se mednje vpisali z igro Eurojackpot, eden z Vikinglottom, preostali so vplačali loto. Loterija Slovenije podatkov o dobitnikih seveda ne sme razkrivati, a mediji smo doslej izbrskali kar nekaj zgodb.
Denimo o nesrečnem srečnežu iz Starš, ki je dvakrat zadel sedmico, kar naj bi mu po pričakovanjih prineslo lagodno življenje do zadnjega dne, pa vendar se je na koncu preživljal s pomočjo Karitasa. Prvič je, kot smo poročali, sedem pravih številk uganil leta 2003 in dobil 33 milijonov tolarjev, še enkrat ga je neverjetna sreča doletela štiri leta pozneje, ko je bila sedmica vredna 574.000 evrov. Pet let pozneje so mu že blokirali račun.
Roke si manejo župani
Dobitnika najvrednejše sedmice, petih milijonov evrov, sta bila sicer dva, julija 2015 jo je dobil igralec iz Kopra, druga pa je bila oktobra lani vplačana prek spletne strani loterija.si. Dobitniki si želijo, kot so opisali pri Loteriji Slovenije, v glavnem čim prej opraviti formalnost (torej še zadnjič preveriti, ali jih oči ne varajo), potem pa oditi in živeti naprej. In medtem ko se srečneži raje skrijejo pred javnostjo, so precej zgovornejši župani občin, v katerih so bile zmagovalne kombinacije vplačane, saj se radi pohvalijo z obogatitvijo občinskega proračuna za 15 odstotkov davka od dobitka pri igrah na srečo. V zadnjih desetih letih so občine prejele 20,7 milijona evrov davka od izplačanih dobitkov.
Igre na srečo že od 1890.
Igre na srečo so na območju nekdanje Jugoslavije začeli prirejati leta 1890, ko je bila ustanovljena Srpska državna klasna lutrija. Po prvi svetovni vojni je začela delovati Državna klasna lutrija. Med drugo svetovno vojno je loterija igre prirejala le na ožjem ozemlju Srbije, leta 1945 pa je znova začela delovati na celotnem ozemlju takratne Jugoslavije. Leta 1952 se je Državna klasna lutrija preimenovala v Jugoslovansko loterijo. Kot je še mogoče prebrati na spletni strani Loterije Slovenije, je bil leta 1972 ustanovljen Loterijski zavod Slovenije, ki je devet let pozneje dobil zdajšnje ime.
Z igranjem lota so udeleženci v tem obdobju zbrali več kot 95 milijonov evrov za delovanje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij. »Več kot 70 odstotkov polnoletnih Slovencev sodeluje v igrah Loterije Slovenije in 80 odstotkov vplačil se prek dobitkov, dajatev in davkov vrača družbi,« pravijo pri Loteriji Slovenije. Težko je verjeti, a zgodi se tudi, da kdo celo najvišjega dobitka ne prevzame. V Sloveniji je bil to Lotko 6, vreden 1,3 milijona evrov; 20. julija 2014 je igralec listič vplačal na prodajnem mestu Pošte Slovenije na Tacenski ulici 133 v Ljubljani. Po aktivnem, a neuspešnem iskanju dobitnika se je znesek nekaj mesecev pozneje vrnil v igro.
Letos so sedmico zadeli štirje igralci lota, zadnja, vredna pol milijona, je bila vplačana 11. junija v Rogatcu. Zadnje žrebanje sedmice je bilo 1. oktobra, prvo žrebanje šestice 4. oktobra. Prenova lota je, kot pravijo pri Loteriji, ena najpomembnejših od prvega žrebanja. »Kljub izjemni tradiciji igre so se vrednote, igralni rituali in pričakovanja sodobnih igralcev močno spremenili,« so med drugim odgovorili na vprašanje, zakaj so se odločili za prelom s tradicijo. Karta, na katero stavijo pri prepričevanju igralcev, se skriva v verjetnostnem računu: možnost za glavni dobitek se je z 1: 15,3 milijona povečala na 1: 7 milijonov.
