Niso večne, a zato so manj tečne

LJUBLJANA – Ob akciji Za lepšo Ljubljano v slovenski prestolnici nadaljujejo aktivnosti družbenoodgovorne akcije Nisem večna, sem pa zato manj tečna, s katero opozarjajo na pretirano uporabo plastičnih vrečk.
»Na osrednji tržnici smo postavili vrečkomat, na katerem lahko kupci brezplačno vzamejo biorazgradljivo vrečko,« pravijo na Mestni občini Ljubljana.

»Eden od naših pomembnejših ciljev v letošnjem letu je tudi nadaljevanje ozaveščanja meščank in meščanov glede uporabe plastičnih materialov, zato nadaljujemo družbenoodgovorno kampanjo Nisem večna, sem pa zato manj tečna. Sem biološko razgradljiva vrečka. Vrečke, nameščene v vrečkomatu, so primerne za shranjevanje živil, saj imajo ustrezno potrdilo in kar dva certifikata, ki potrjujeta, da jih lahko odlagamo na domači kompost.«

Dodajajo, da si bodo še naprej prizadevali zmanjšati uporabo plastičnih vrečk na osrednji ljubljanski tržnici: »Veseli nas, da se kupci vse bolj zavedajo negativnih učinkov plastičnih vrečk na okolje in da se po nakupih odpravijo z vrečkami za večkratno uporabo oziroma z drugimi do okolja prijaznimi vrstami embalaže, kot so biološko razgradljive ali papirne vrečke, torbe, cekarji in celo nakupovalni vozički.«

Še vedno pa se zgodi, da je nimajo pri sebi, zato so postavili vrečkomat, na katerem lahko brezplačno vzamejo biorazgradljive vrečke. Pri nakupu se tako izognejo ponujeni plastiki ter nakupujejo z mislijo na okolje. Medtem ko plastične vrečke za razgradnjo v naravi potrebujejo do sto let, biološko razgradljive skupaj z vsebino razpadejo v kompost, ki je osnova za rast novih rastlin. S tem pa se zaključi naravni cikel, kar pomeni, da ni dodatne obremenitve za okolje.

V okviru uvodnega dogodka na centralni tržnici je javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice najemnikom stojnic na tržnicah po Ljubljani začelo deliti biološko razgradljive vrečke. Brezplačno so jih razdelili 127.000 iz koruznega škroba in 600 iz japonskega dresnika, izdelanih v pilotnem projektu izdelave papirja iz tega grma, ki ga je vodil oddelek za varstvo okolja MOL.

»Tudi v letu 2018 smo ob zaključku akcije Za lepšo Ljubljano želeli s kampanjo zmanjšati uporabo plastičnih vrečk na ljubljanskih tržnicah, ki močno obremenjujejo naše okolje. Veseli nas, da se meščanke in meščani zavedajo negativnih učinkov plastičnih vrečk na okolje, saj je nedavna anketa pokazala, da je večina naklonjena ukinitvi plastičnih vrečk in nadomestitvi z do okolja prijaznimi vrstami embalaže. Kar 86 odstotkov anketiranih je namreč podprlo odločitev o uvedbi biološko razgradljivih vrečk na ljubljanskih tržnicah. Najemnikom na osrednji tržnici smo v sklopu različnih akcij razdelili brezplačne biorazgradljive vrečke, prejeli so jih tudi obiskovalci tržnice. S kampanjo ljudi spodbujamo, da uporabljajo biološko razgradljive vrečke in te zahtevajo tudi od prodajalcev oziroma da uporabljajo lastne torbe ali košare, s katerimi bodo še zmanjšali uporabo različnih vrst embalaže,« pravijo.

In kakšna je zgodovina plastičnih vrečk? Patentne prijave v zvezi s proizvodnjo plastične nakupovalne vrečke segajo v začetek leta 1950 v Združene države Amerike in Evropo. Lahko nakupovalno vrečko, kot jo poznamo danes, je izumil švedski inženir Sten Gustaf Thulin. Ideja za oblikovanje vrečke iz enega kosa se mu je porodila pri varjenju in izsekovanju stanovanjskih cevi iz plastičnih mas v začetku leta 1960 pri podjetju za pakiranje Celloplast v Norrköpingu na Švedskem.


Po tej ideji so začeli izdelovati preproste, močne vrečke z visoko nosilnostjo. Na svetovni ravni je bila patentirana leta 1965. Celloplast je bil uveljavljen proizvajalec celulozne folije in pionir v predelavi plastičnih mas. Družba je imela skoraj monopolni položaj na tržišču, vendar so druga podjetja videla uspeh v proizvodnji plastičnih vrečk, tako da so leta 1977 s pomočjo podjetja Mobil razveljavili patent. Danes veljajo za enega najbolj izrazitih znakov potrošništva na svetu. Najdemo jih tako rekoč povsod. Na leto porabimo od 500 do 1000 milijard nakupovalnih vrečk, kar je več kot milijon na minuto. Največji porabnici sta z 80 odstotki Severna Amerika in Evropa. V Sloveniji naj bi jih porabili od 300 do 600 milijonov na leto oziroma od 150 do 300 na osebo.


V Sloveniji so s 1. januarjem 2019 na vseh prodajnih mestih blaga ali izdelkov prepovedane brezplačne plastične nosilne vrečke ne glede na debelino njihove stene. Vlada je namreč na seji julija 2017 sprejela spremembo uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, s katero želijo trajno zmanjšati potrošnjo lahkih plastičnih nosilnih vrečk.