»Njihova Nova24 ne dosega gledanosti, zato je treba spraviti pod svoje okrilje RTV-hišo«

Marjan Šarec, nekdanji prejšnji premier, in predsednik opozicijske LMŠ se je na facebooku razpisal o slovenskih medijih. 


»Ponosen sem, da sem bil pred vstopom v politiko zaposlen na RTV Slovenija.  Gre za nacionalno hišo, ki je pomembno prispevala k razvoju vseh segmentov slovenske družbe...RTV Slovenija je odigrala ključno vlogo ob vseh prelomnih zgodovinskih dogodkih, ki so pripeljali do samostojne države. Zato ni naključje, da vladajoča stranka napada nacionalko kot nekdaj Barbari in Langobardi Rimsko cesarstvo. Njihova Nova 24 ne dosega gledanosti in zato je treba spraviti pod svoje okrilje nacionalno RTV hišo, v stilu naj stane kar hoče, samo da pride v naše roke. Nova 24 niti ne more doseči gledanosti, saj njeni apologeti kar tekmujejo, kdo bo lepše opisal predsednika v vsej njegovi veličini. Obstajata dva najkrajša seznama na svetu. Število prebivalcev na Luni in število kritik predsednika na Novi 24, da drugih njihovih »medijev« ne omenjam. Vendar, gre za televizijo in »medije« v njihovi lasti, zato naj tam kar mirno pojejo večno slavo in hvalo voditelju, njihova stvar. Nedopustno pa je uničevanje RTV Slovenija in podrejanje politiki,« piše Šarec (nelektorirano).

Ob tem Šarec priznava, da ima RTV Slovenija mnogo težav, ki niso od včeraj. »Nikakor ni vse idealno, daleč od tega. Te težave zahtevajo tudi poglobljeno debato, ki bi se dotaknila vseh segmentov.«

Burni odzivi tako v domači kot mednarodni javnosti

Ministrstvo za kulturo je prejšnji teden na e-demokraciji objavilo predlog treh medijskih zakonov, in sicer novele zakona o medijih, novele zakona o RTVS in novele zakona o STA. Na razpolago je dalo le nekaj dni za obravnavo. Najbolj odmevajo predlogi sprememb razdeljevanja RTV-prispevka, in sicer bi se tri odstotke zbranega prispevka v preteklem letu namenilo za STA, pet odstotkov pa za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. V zakonu o medijih so med drugim dopolnili definicijo javnega interesa, medtem ko se v predlogu novele zakona o STA med drugim spreminja način imenovanja nadzornikov, ki se z DZ prenaša na vlado, in razreševanje direktorja STA.

Predlogi novel so naleteli na burne odzive v domači in mednarodni javnosti glede same vsebine in zaradi kratkega roka javne obravnave. Tega so kasneje po pozivu koalicije podaljšali do začetka septembra.