DUNCAN HALDANE
Nobelov nagrajenec: Slovensko državljanstvo je priznanje mojim slovenskim koreninam
Preberite, zakaj se je priznani znanstvenik odločil za slovensko državljanstvo. Slovenija z njim dobila prvega Nobelovega nagrajenca.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Marca je Nobelov nagrajenec za fiziko leta 2016 Duncan Haldane na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu slovesno zaprisegel kot slovenski državljan.
»Vedno sem se počutil pol Slovenec zaradi velikega vpliva, ki so ga imele name moja mama in njene zgodbe o odraščanju in življenju na avstrijskem Koroškem med 1919 in 1946. Mama po priključitvi Koroške Avstriji leta 1920 ni dobila avstrijskega državljanstva, ampak jugoslovansko (SHS), saj se je tam rodil njen oče. A ga je pa leta 1946 izgubila, ker se je poročila z mojim očetom.«
Ko smo pri 68-letnem profesorju univerze Princeton povprašali, ali se je za slovensko državljanstvo odločil zaradi bližajočega se brexita in posledic, ki jih bo ta imel za državljane Velike Britanije, nam je zatrdil, da ne. »Je pa res, da so mi to možnost predstavili med pogovorom o brexitu na inštitutu Jožefa Stefana, potem ko sem se med obiskom Slovenije srečal s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Do zdaj se nisem zavedal možnosti dvojnega državljanstva,« nam je pojasnil Haldane.
Haldanu se prejšnjemu državljanstvu ni bilo treba odpovedati, saj je slovensko državljanstvo dobil s postopkom izredne naturalizacije. Ta je mogoča, če obstaja državna korist na področju družbenega življenja, predvsem na področju znanosti, gospodarstva, kulture, športa … Sicer bi bil postopek pridobivanja državljanstva daljši, kriteriji pa precej ostrejši.
»Sprejetje slovenskega državljanstva je nekakšno moje osebno priznanje slovenskim koreninam po prejetju Nobelove nagrade kmalu po smrti moje mame. Kot pol Slovenec sem se opredelil že v zborniku Nobelove fundacije,« je še povedal priznani znanstvenik.
Tako je pol Škot pol Slovenec pridobil slovensko državljanstvo, država Slovenija pa z novim državljanom prvega Nobelova nagrajenca.
Nobelovo nagrado za fiziko je dobil za teoretske raziskave stanja snovi. Haldane je že v 80. letih 20. stoletja, na primer, razložil magnetične značilnosti atomske verige v določenih snoveh. To bo v bodoče prispevalo k razvoju novih materialov in elektronskih komponent.
(STA)
(STA)
»Vedno sem se počutil pol Slovenec zaradi velikega vpliva, ki so ga imele name moja mama in njene zgodbe o odraščanju in življenju na avstrijskem Koroškem med 1919 in 1946. Mama po priključitvi Koroške Avstriji leta 1920 ni dobila avstrijskega državljanstva, ampak jugoslovansko (SHS), saj se je tam rodil njen oče. A ga je pa leta 1946 izgubila, ker se je poročila z mojim očetom.«
Haldanova mati se je rodila leta 1919 v Borovljah. Njen oče se je tja priselil iz Gorenjske in se poročil s koroško Slovenko ter odprl trgovino. Ko je avstrijska Koroška po plebiscitu pripadla Avstriji, družina ni dobila avstrijskega državljanstva, ampak jugoslovansko. Nacisti so Haldanovega dedka izgnali v taborišče, matere pa niso, ker je bila takrat študentka medicine na Dunaju.
Ob koncu druge svetovne vojne se je vrnila domov in delala kot zdravnica v partizanski vojaški bolnišnici, ko so na kratko zasedli Koroško. Tam je spoznala škotskega zdravnika, s katerim se je poročila in preselila v Veliko Britanijo.
(STA)
Ob koncu druge svetovne vojne se je vrnila domov in delala kot zdravnica v partizanski vojaški bolnišnici, ko so na kratko zasedli Koroško. Tam je spoznala škotskega zdravnika, s katerim se je poročila in preselila v Veliko Britanijo.
(STA)
Ko smo pri 68-letnem profesorju univerze Princeton povprašali, ali se je za slovensko državljanstvo odločil zaradi bližajočega se brexita in posledic, ki jih bo ta imel za državljane Velike Britanije, nam je zatrdil, da ne. »Je pa res, da so mi to možnost predstavili med pogovorom o brexitu na inštitutu Jožefa Stefana, potem ko sem se med obiskom Slovenije srečal s slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem. Do zdaj se nisem zavedal možnosti dvojnega državljanstva,« nam je pojasnil Haldane.
Haldanu se prejšnjemu državljanstvu ni bilo treba odpovedati, saj je slovensko državljanstvo dobil s postopkom izredne naturalizacije. Ta je mogoča, če obstaja državna korist na področju družbenega življenja, predvsem na področju znanosti, gospodarstva, kulture, športa … Sicer bi bil postopek pridobivanja državljanstva daljši, kriteriji pa precej ostrejši.
»Sprejetje slovenskega državljanstva je nekakšno moje osebno priznanje slovenskim koreninam po prejetju Nobelove nagrade kmalu po smrti moje mame. Kot pol Slovenec sem se opredelil že v zborniku Nobelove fundacije,« je še povedal priznani znanstvenik.
Tako je pol Škot pol Slovenec pridobil slovensko državljanstvo, država Slovenija pa z novim državljanom prvega Nobelova nagrajenca.