Nočejo živeti v dolini smrti

MORAVČE – V zadnjih letih so se prebivalci različnih krajev po Sloveniji na grd način začeli zavedati, kaj pomeni, da imajo v občini odlagališče odpadkov: nekateri nevarnih, spet drugi divjih, ki je nastalo kot posledica zapolnitve zmogljivosti legalnih. In pogosto so občani (z župani na čelu) ostali nemočni, saj so kljub težavam smeti osta(ja)le nerešljiva težava v njihovih krajih. Smeti so dober posel, denar pa je sveta vladar, bi lahko sklenili – in sklepali prehitro. Primer iz Moravč namreč priča, da je na tem polju možno kaj premakniti celo v Sloveniji!

Dolina smrti in smeti

V začetku leta se je v Moravčah zgodila prava mala vstaja ljudi in občine zoper podjetje Termit, kamor dovažajo odpadke od drugod; Alenka Pavlin iz Termita pojasnjuje, da gre za »inertne in nenevarne odpadke«. Odlaganje industrijskih odpadkov poteka, čeprav so se krajani na posvetovalnem referendumu izrekli proti. Odpadki so prinesli tudi Ljudsko iniciativo Moravče (LIM), ki je dokumentirala nenaravne in morebiti nevarne pojave v njihovem okolju. Morda je bil prelomen podatek, ki ga je LIM pridobil od ministrstva za okolje in prostor (MOP): da so marca lani od Kemisa prejeli dobrih 66 ton mulja (po požaru v tovarni Kemis). Konec lanskega leta je novoizvoljeni župan Milan Balažic zaropotal neposredno pri takratnem okoljskem ministru Juretu Lebnu. Nato je januarja sklical še tiskovno konferenco o »desetletnem odlaganju nevarnih odpadkov v Moravški dolini«, na kateri so krajani, LIM in drugi pošteno pojamrali o svoji »dolini smrti« in objavili nekaj zahtev.

Eksminister Leben je odredil pregled terena 27. decembra lani; in miniti so morali dobri trije meseci, da je MOP začel odvzemati vzorce: natančno prvega aprila so začeli vrtati v vrtinah in z bagri izkopavati zemljo, končali so pred dnevi, z MOP pa sporočajo: »Končno poročilo se pričakuje v juniju. Lokacije smo izbrali skupaj z občino in civilno iniciativo,« pravijo na ministrstvu ter dodajajo, da sta bila občina in LIM navzoča tudi na terenu. Župan Balažic pa opozarja, da je bilo izkopov in vrtin malo, »kot bi iskali šivanko v kupu sena. In čeprav je Termit poskušal preprečevati prisotnost predstavnikov občine in ljudske iniciative (LIM), bomo rezultate priznali.«

Balažic – ki je širši javnosti znan kot nekdanji veleposlanik in diplomat – je že zdavnaj snel rokavice v boju s Termitom in pravi, da je bila Slovenija ustanovljena zaradi uresničevanja interesov ljudi, ne pa pogoltnega kapitala: »Država se je zdaj končno zbudila in delamo skupaj. V nasprotnem vam zagotavljam, da se bo naš pritisk za razrešitev okoljske problematike nadaljeval tja do državljanske nepokorščine.« V LIM so prav tako zadovoljni, da so se zadeve po letih ignorance premaknile z mrtve točke, niso pa želeli podajati izjav do končnega, junijskega poročila. Iz Termita pa Pavlinova sporoča: »Vse do zdaj opravljene meritve in analize dokazujejo, da Termit opravlja svojo dejavnost v skladu z zakonskimi predpisi.«


V Termitu pravijo, da od nastanka leta 1960 sodelujejo z Moravčami in Moravčani: »Težave so se pojavile šele v zadnjih mesecih po izvolitvi novega župana,« pravi Pavlinova, ki nadaljuje, da si v Termitu »nikakor ne želijo konflikta z vodstvom občine.« A vanj so že globoko zagazili.

Tudi Balažic ima namreč za Termit zgolj izbrane besede in misli ter obtožbe: »Termit je zavajal, ko je trdil, da se obdelani odpadki ne lužijo v okolje. Analiza jasno kaže na kontaminacijo okolja, vode in rib,« pravi Balažic. Za vzrok številnih bakterij in povečanega števila mikroorganizmov v (nekoč idealni) pitni vodi navaja »izcedne vode deponij in onesnaževanje, ki ga poleg Termita povzroča kamnolom na Dešnu, kjer so naše največje zaloge pitne vode.« Balažic še dodaja: »Sodelovanja s Termitom ni. Vodstvo podjetja se obnaša, kot da živi na drugem planetu, ne pa, kot da je družbeno odgovorno lokalni skupnosti.«
Na MOP pravijo, da so na dveh inšpekcijskih pregledih v Termitu inšpektorji za okolje in naravo ugotovili manjše nepravilnosti. V Termitu pravijo: »Razlogov za skrb ni!« Prebivalci pa na družabnih omrežjih objavljajo sveže fotografije onesnaženja voda.


Župan Balažic – ki je s še štirimi okoliškimi občinami podpisal deklaracijo o varovanju okolja – pa pravi: »Vsi smo za čisto okolje: to je tako, kot če bi podnevi ljudi spraševali, ali je dan.«