FAKTOR
Norma Brščič razburila z izjavami o temnopoltih, zdaj je znana odločitev Lobnika
Zagovornik nima pristojnosti, da bi diskriminacijo kaznoval.
Odpri galerijo
Norma Brščič. FOTO: Facebook, posnetek zaslona
Zagovornik načela enakosti je med postopkom ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je televizija TV3 s predvajanjem oddaje Faktor 21. januarja 2021 kršila prepoved diskriminacije. Voditeljica oddaje je s svojimi trditvami o manjvrednosti določene rase v primerjavi z drugimi izpolnila znake pozivanja k diskriminaciji. Ta je po zakonu o varstvu pred diskriminacijo ena od oblik diskriminacije, so sporočili iz urada Mihe Lobnika, zagovornika načela enakosti.
Januarja letos se je Norma Brščič, dotlej znana predvsem kot aktivistka, preizkusila v novi vlogi, in sicer kot televizijska voditeljica. Med eno izmed oddaj Faktor pa je močno razburila slovensko javnost. Gostoma, ki sta sodelovala v razpravi Boštjanu M. Turku in Tinu Mamiću, ter gledalcem je jasno sporočila, da se ji ne zdi prav, da v družbi ni prave razprave o obstoju svetovne židovske zarote in o »judovskem vprašanju«. »V primeru, ko govoriš o vlogi Judov v politiki, pornografski industriji, filmski industriji, in ko nasloviš obstoj judovskega vprašanja, te obtožijo zanikanja holokavsta,« je dejala.
Izjavila je, da se ji ne zdi prav, da posameznika obtožijo rasizma, ko pove, »da je razlika med rasami in da imajo različne rase različen IQ«. Ogorčena je bila, češ da »se ne smemo pogovarjati, zakaj je Afrika celina brezupa«. Po njenem mnenju so »črnci leni in neumni in si ne znajo urediti države«. Prav tako se ji ne zdi prav, da na javnih televizijah ne pridemo do dialoga o temi ploščate Zemlje. »Zakaj se nekomu, ki meni, da je Zemlja ploščata, ne pojasni? Zakaj ni dialoga o tem?« je tedaj spraševala gosta. Njena voditeljska kariera se je nato kmalu končala.
Zaradi izjav Brščičeve je zagovornik načela enakosti prejel predlog za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije zaradi njenih domnevno neprimernih izjav. »Voditeljica je s svojimi trditvami ljudi razvrstila na podlagi njihove osebne okoliščine rase, jih vrednostno razdelila in ob tem podala jasno sporočilo o manjvrednosti temnopoltih ljudi,« je ob svoji odločitvi sporočil zagovornik. Ta je med drugim od predlagateljice postopka prejel tudi izjavo skupnosti Afričanov v Sloveniji, ki jo je podpisalo več kot 2.300 organizacij in posameznikov. V izjavi so med drugim zapisali, da so izjave Brščičeve »žaljive in nespoštljive do družbene manjšine Afričanov in njihovih potomcev, živečih v Sloveniji. Še več, skupnost Afričanov meni, da te izjave spodbujajo sovraštvo, kar bi lahko povzročilo tudi nasilje nad določeno skupino, tj. družbeno manjšino Afričanov in njihovih potomcev.«
Celotno odločitev zagovornika načela enakosti lahko preberete tukaj:
Zagovornik je izjavo Brščičeve najprej obravnaval z vidika svobode izražanja po 39. členu slovenske ustave in 10. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ti dve določbi varujeta tudi podajanje informacij in idej, ki šokirajo, žalijo in motijo državo oziroma kateri koli del prebivalstva, pojasnjuje zagovornik. Ocenil je, da izjava voditeljice v sklopu oddaje ne uživa varstva po EKČP: »Izjava voditeljice namreč hudo posega v temeljne pravice nekaterih oseb, in sicer v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, pravico do nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti in v pravico do varstva pred spodbujanjem neenakopravnosti in nestrpnosti, kot to določa 63. člen Ustave RS.«
Zagovornik je zato v postopku ugotovil, da »vsebina oddaje vsebuje prepovedano javno opravičevanje zapostavljanja in preziranja oseb zaradi osebnih okoliščin in tudi prepovedano opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi nad tistimi, ki niso člani te skupine. S predvajanjem te oddaje je zato televizija TV3 kršila 10. člen zakona o varstvu pred diskriminacijo.«
»Svoboda izražanja je pomembna ustavna pravica. Zavedati se moramo, da svoboda izražanja ni neomejena. Ustava, mednarodni dokumenti in zakon o varstvu pred diskriminacijo ne varujejo izjav, ki kršijo dostojanstvo in temeljne človekove pravice. Vsi, predvsem pa mediji, morajo biti na to še posebej pozorni,« je ob tem poudaril Lobnik.
V skladu s protidiskriminacijsko zakonodajo zagovornik ni organ, ki bi lahko kršitelje sankcioniral. Za določene oblike diskriminacije so za globe pristojni področni inšpektorati (npr. tržni inšpektorat, inšpektorat za delo). Za pozivanje k diskriminaciji kot eno od oblik diskriminacije pa zakon o varstvu pred diskriminacijo sankcij ne predvideva, kar velja tudi za ta primer, je še pojasnil zagovornik.
Januarja letos se je Norma Brščič, dotlej znana predvsem kot aktivistka, preizkusila v novi vlogi, in sicer kot televizijska voditeljica. Med eno izmed oddaj Faktor pa je močno razburila slovensko javnost. Gostoma, ki sta sodelovala v razpravi Boštjanu M. Turku in Tinu Mamiću, ter gledalcem je jasno sporočila, da se ji ne zdi prav, da v družbi ni prave razprave o obstoju svetovne židovske zarote in o »judovskem vprašanju«. »V primeru, ko govoriš o vlogi Judov v politiki, pornografski industriji, filmski industriji, in ko nasloviš obstoj judovskega vprašanja, te obtožijo zanikanja holokavsta,« je dejala.
Izjavila je, da se ji ne zdi prav, da posameznika obtožijo rasizma, ko pove, »da je razlika med rasami in da imajo različne rase različen IQ«. Ogorčena je bila, češ da »se ne smemo pogovarjati, zakaj je Afrika celina brezupa«. Po njenem mnenju so »črnci leni in neumni in si ne znajo urediti države«. Prav tako se ji ne zdi prav, da na javnih televizijah ne pridemo do dialoga o temi ploščate Zemlje. »Zakaj se nekomu, ki meni, da je Zemlja ploščata, ne pojasni? Zakaj ni dialoga o tem?« je tedaj spraševala gosta. Njena voditeljska kariera se je nato kmalu končala.
Afričani v Sloveniji: Izjave spodbujajo sovraštvo
Zaradi izjav Brščičeve je zagovornik načela enakosti prejel predlog za začetek postopka ugotavljanja diskriminacije zaradi njenih domnevno neprimernih izjav. »Voditeljica je s svojimi trditvami ljudi razvrstila na podlagi njihove osebne okoliščine rase, jih vrednostno razdelila in ob tem podala jasno sporočilo o manjvrednosti temnopoltih ljudi,« je ob svoji odločitvi sporočil zagovornik. Ta je med drugim od predlagateljice postopka prejel tudi izjavo skupnosti Afričanov v Sloveniji, ki jo je podpisalo več kot 2.300 organizacij in posameznikov. V izjavi so med drugim zapisali, da so izjave Brščičeve »žaljive in nespoštljive do družbene manjšine Afričanov in njihovih potomcev, živečih v Sloveniji. Še več, skupnost Afričanov meni, da te izjave spodbujajo sovraštvo, kar bi lahko povzročilo tudi nasilje nad določeno skupino, tj. družbeno manjšino Afričanov in njihovih potomcev.«
Celotno odločitev zagovornika načela enakosti lahko preberete tukaj:
Televizija TV3 s predvajanjem oddaje Faktor 21. januarja 2021 kršila prepoved diskriminacije
Zagovornik je izjavo Brščičeve najprej obravnaval z vidika svobode izražanja po 39. členu slovenske ustave in 10. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Ti dve določbi varujeta tudi podajanje informacij in idej, ki šokirajo, žalijo in motijo državo oziroma kateri koli del prebivalstva, pojasnjuje zagovornik. Ocenil je, da izjava voditeljice v sklopu oddaje ne uživa varstva po EKČP: »Izjava voditeljice namreč hudo posega v temeljne pravice nekaterih oseb, in sicer v pravico do osebnega dostojanstva in varnosti, pravico do nedotakljivosti telesne in duševne celovitosti in v pravico do varstva pred spodbujanjem neenakopravnosti in nestrpnosti, kot to določa 63. člen Ustave RS.«
Zagovornik je zato v postopku ugotovil, da »vsebina oddaje vsebuje prepovedano javno opravičevanje zapostavljanja in preziranja oseb zaradi osebnih okoliščin in tudi prepovedano opravičevanje idej o prevladi ali večvrednosti osebe ali skupine oseb z določenimi značilnostmi nad tistimi, ki niso člani te skupine. S predvajanjem te oddaje je zato televizija TV3 kršila 10. člen zakona o varstvu pred diskriminacijo.«
»Svoboda izražanja ni neomejena«
»Svoboda izražanja je pomembna ustavna pravica. Zavedati se moramo, da svoboda izražanja ni neomejena. Ustava, mednarodni dokumenti in zakon o varstvu pred diskriminacijo ne varujejo izjav, ki kršijo dostojanstvo in temeljne človekove pravice. Vsi, predvsem pa mediji, morajo biti na to še posebej pozorni,« je ob tem poudaril Lobnik.
V skladu s protidiskriminacijsko zakonodajo zagovornik ni organ, ki bi lahko kršitelje sankcioniral. Za določene oblike diskriminacije so za globe pristojni področni inšpektorati (npr. tržni inšpektorat, inšpektorat za delo). Za pozivanje k diskriminaciji kot eno od oblik diskriminacije pa zakon o varstvu pred diskriminacijo sankcij ne predvideva, kar velja tudi za ta primer, je še pojasnil zagovornik.
