Nosili štafeto mladosti, obudili spomin na Tita (FOTO)
V belokranjskem Kotu, vasici ob Kolpi, so že devetič obudili dan mladosti. Pravzaprav se v krajevni borčevski organizaciji v počastitev tega dne, kot sta dejala predsednika Pavle Majerle Kukin in Katarina Kapš, spominjajo najdražjih, ki so v vojnah padli za svobodo, za Poljansko dolino, za govorico in pravico. »Iz osvobojene Bele krajine, kjer se je rodila slovenska državnost, prinašam štafeto mladosti, ki jo bo nekdo izmed vas ponesel v svetlo prihodnost, v svobodo,« jo je Majerletu izročil Martin Skube, podpredsednik ZZB NOV Črnomelj.
Dajem častno pionirsko in Titovo, da bomo štafeto še naprej nesli in tudi tako prebudili današnjo mladino.
»Tako sem bil nekoč mlad in sem nesel štafeto od Zagozdaca do Jelenje vasi, katerikrat pa tudi od Predgrada do Starega trga. Kadilo se je za menoj. Verjamete, lepo je bilo takrat.« Drugo štafeto je iz Kočevja prinesel Jože Obrstar, predsednik tamkajšnje borčevske organizacije.
Zapuščina v ponos
Bili so to zlati časi, pa naj kdor koli reče, kar hoče, so se trgale misli govorcev, ki so zlivali spomine na čas, ko je štafeta mladosti potovala skozi kraje, oni pa so bedeli na straži, stali ob cesti in jo pozdravljali. Dotik tega simbola prijateljstva je bil nekakšna popotnica za življenje. Kot gasilec in pozneje član folklorne skupine jo je nesel tudi Dubravko Čengija, črnomaljski podžupan, njegov soobčan Samir Khallil pa ni skrival ponosa, da jo je imel tokrat prvič v roki. »Leta 1991 smo si Slovenci svobodno rekli, da smo bratje in enotni. Po tem je enotnost izginila, bratstvo pa je, se mi zdi, zamenjal denar, mi pa se seveda spomnimo tistega bratstva in enotnosti, ki sta nas povezovala,« je požel aplavze številnih zbranih pionirjev in mladincev, mnogi so imeli rdeče rute okoli vratu in modre pionirske čepice. S temi simboli je štafeto prejel naslednji, Janez Muhvič, upokojeni pilot, sicer član Komunistično političnega društva s Hriba pri Sinjem Vrhu. »Počaščen sem, da sem prejel to štafeto, sicer sem jo kot goloriti mulc, ko smo bosi capljali po šodru in zelenicah, tudi nesel,« se je spomnil maršalovega časa. »Dajem častno pionirsko in Titovo, da bomo štafeto še naprej nesli in tudi tako prebudili današnjo mladino, ki ji je spomin na tiste čase, ne po njihovi krivdi, iztrgan. Povem pa, da nas je v Beli krajini veliko, ki se borimo, da se zgodovina ne bo potvarjala,« je zaprisegel Marjan Kastelic -Muss, podpredsednik črnomaljske borčevske organizacije.
Maršalova zapuščina je v ponos tudi Milanu Šterku iz Kočevja. »Za polna dva tovornjaka sem jo nabral od leta 1991. Ko je v krvi padala bivša domovina in nastajala nova, so ljudje maršalova znamenja metali vsepovprek,« je kazal na del zbirke. Na ogled je postavili tudi knjige in drugo čtivo iz časov narodovega upora, s prepoznavno veliko sliko iz leta 1947, pod katero je podpisan Anton Vidmar iz Kočevja. Tudi kulturni program je odmeval z domoljubno in partizansko pesmijo in besedo.
