Ko se ti življenje čez noč spremeni: to je doletelo Boruta Pahorja
Nekdanji predsednik države Borut Pahor obrača nov list v svojem življenju. Eno leto po primopredaji predsedniških poslov naslednici Nataši Pirc Musar, se mu z današnjim dnem iztekajo pravice, ki so mu pripadale eno leto po izteku predsedniškega mandata. Pahor ne bo več prejemal nadomestila plače, nima več pravice do pisarne in do dveh sodelavcev. Poslovil se bo tudi od pravice do policijskega varovanja, storitev protokola in diplomatskega potnega lista.
Po prenehanju funkcije mu ostaja pravica do naziva nekdanji predsednik republike in pravica do udeležbe na državnih slovesnostih v skladu s protokolarnimi pravili.
Kaj bo počel zdaj?
Pahor je po sestopu s predsedniške funkcije ostal aktiven in prisoten v javnosti. Lotil se je več projektov, preizkusil se je kot voditelj v podkastu, napisal je knjigo z naslovom Zmaga je začetek s podnaslovom Priročnik za politične in druge začetnike. Ustanovil je tudi zavod Prijatelji Zahodnega Balkana, v okviru katerega bodo spodbujali dialog, razvoj in vključitve držav regije Zahodnega Balkana v Evropsko unijo.
V pisarni bivšega predsednika so pojasnili, da bo še naprej imel »portfelj aktivnosti, ki mu bodo poleg ostalega omogočale tudi zaslužek«. Predaval bo doma in v tujini, sodeloval s komercialnimi partnerji, zaslužku pa se bo odpovedal, če bo šlo za nastope v javnih ustanovah ter za nastope na lokalni in državni ravni.
Slabih 40 tisoč evrov vplačal v državno blagajno
Ob številnih zanimivih projektih in dejavnostih v minulem letu je bil Pahor deležen tudi prejemkov, nagrad in honorarjev, a jih v tem prehodnem obdobju ni smel obdržati. Kot so nam pred kratkim pojasnili v njegovi pisarni, je bivši predsednik republike Borut Pahor v proračun vplačal nagrade in honorarje v višini 39.250 evrov.
Nakazil niso ločili na nagrade in honorarje, zelo verjetno pa 25 tisoč evrov odpade na nagrado Alcide De Gasperi, ki mu jo je za dosežke pri izgradnji Evrope namenila vlada avtonomne pokrajine Trento.
Pahor pa se nekoliko razlikuje od svojih predhodnikov. Bivšemu predsedniku Milanu Kučanu in Janezu Drnovšku so pravice pripadale pet let, Danilu Türku pa je po prenovljeni zakonodaji že pripadalo skrajšano obdobje.
