Nova izgubljena milijonska tožba

Prav potihoma je drugostopenjsko (županijsko) sodišče v Zagrebu izdalo novo pravnomočno sodbo proti Ljubljanski banki (LB) in Novi Ljubljanski banki (NLB) v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem. Zavrnilo je pritožbi LB in NLB ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je ugodilo tožbenemu zahtevku Privredne banke Zagreb (PBZ) za plačilo glavnice 9,185.141,76 ameriškega dolarja (približno 8,170.000 evrov) ter plačilo obresti in stroškov postopka.

Od kršenja do nespoštovanja

A uradna sporočila slovenskega veleposlaništva in protestne note ne pomagajo. Hrvaška vztraja pri svojem, ne glede na to, da so odločitve hrvaških sodišč v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške, ki izhajajo iz Sporazuma o vprašanjih nasledstva in Memoranduma o soglasju z Mokric. Slednji tudi določa, da bo Hrvaška do končne rešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih Zagrebačka banka in PBZ sprožili v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami. Obljube ne spoštuje!

Ustna obravnava je opravljena

Res pa je, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu že opravilo ustno obravnavo o vprašanju dopustnosti meddržavne tožbe Slovenije proti Hrvaški glede terjatev Ljubljanske banke (LB) do hrvaških podjetij. Zahtevek za pravično zadoščenje znaša 429,5 milijona (brez obresti) evrov in temelji na poročilu o strokovni oceni premoženja LB, ki ga je pripravila pristojna revizorska hiša.

Z ustno obravnavo pred velikim senatom ESČP je Slovenija prvič dobila priložnost, da je sodišču neposredno predstavila svoje argumente in dokaze, s katerimi utemeljuje kršitve v škodo LB v 48 postopkih pred hrvaškimi sodišči.

8. julija o dopustnosti slovenske tožbe

Pred dnevi, natančneje 8. julija, se je zgodilo še eno srečanje med Slovenijo in Hrvaško. Na sodišču! Sodišče Evropske unije je izvedlo ustno obravnavo glede dopustnosti tožbe Slovenije proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe. Kdaj naj bi se postopek končal, je težko napovedovati, a zagotovo še ne letos.

In krog je sklenjen: več kot dve desetletji dolgo sistematično šikaniranje Ljubljanske banke pred hrvaškimi sodišči, ki so ga dokazovano pospeševali tudi najvišji hrvaški predstavniki oblasti, in hrvaško ignoriranje arbitražne razsodbe, za katerim stoji kar celoten politični vrh, kažeta, da Hrvaška ne želi razumeti, kaj pomeni spoštovanje načel pravne države.