Nova pravila za zaposlitev v javnem sektorju
Poslanci so v petek na izredni seji s 44 glasovi za, štirimi proti in šestimi vzdržanimi sprejeli zakon o javnih uslužbencih, ki kot ključno novost prinaša ustanovitev centra za kadre. Center, ki bo deloval znotraj ministrstva za javno upravo, bo skrbel za prvo sito zaposlovanja v javni upravi, s čimer želi vlada pospešiti postopke in poenotiti pogoje za vse kandidate, je poročala STA.
Minister za javno upravo Franc Props je poudaril, da gre za »sistemski zakon«, saj področje ni bilo vsebinsko posodobljeno od leta 2005. Cilj nove ureditve je, da »odpravijo dolgotrajne postopke zaposlovanja, nepreglednost natečajev ter težave pri pridobivanju ustreznega kadra«. Center bo objavljal natečaje, zbiral prijave, preverjal pogoje in testiral osnovno znanje o državni ureditvi ter temeljne kompetence kandidatov. Celoten postopek bo digitaliziran.
Props je dejal, da »razdrobljenost postopkov povzroča neenake pogoje za kandidate«, predlagana rešitev pa bo prinesla »večjo objektivnost, preglednost in primerljivost rezultatov«. Organi bodo še naprej sami izbirali kandidate v zadnjem delu postopka, s čimer ohranjajo svojo avtonomijo.
Center bo lahko postopke izvajal tudi za lokalne skupnosti, a le na njihovo željo. Iz zakona so izvzeti policija, vojska, obveščevalne službe ter zaposlitve za določen čas in strokovno-tehnična mesta. Prehod na novi sistem je predviden med 1. januarjem in 30. junijem 2026.
Tako so se odzvale stranke
V Svobodi so poudarili, da center »ne bo še en nov birokratski organ, temveč srce kadrovskega sistema«, ki bo krepil strokovnost in neodvisnost ter zmanjšal politične vplive.
SDS je nasprotovala predvsem ustanovitvi centra. Opozarjali so, da gre za »centralizacijo javne uprave« in morebitno novo orodje za politično kadrovanje, poleg tega pa jih moti, da dopolnitve prijav ne bodo možne ter da je iz zakona izvzeta Radiotelevizija Slovenija.
V Levici in SD so zakon pozdravili, saj sledi pričakovanjem Evropske komisije, prinaša kadrovske štipendije in ukinja brezplačno delo mladih v javni upravi.
NSi in nepovezani poslanci so zakon sicer označili za potreben, a so bili kritični do nekaterih rešitev, zlasti glede ohranitve načina imenovanja direktorja policije in možnosti zvišanja plač uslužbencem v kabinetih za 10 plačnih razredov. Zakona zato niso podprli, a mu tudi niso nasprotovali.
