Nove predčasne volitve: kdo bi bil največji osmoljenec

LJUBLJANA – Vse oči so uprte v sestavljanje koalicije in mandatarsko kandidaturo. Bo izziv sestave vlade vendarle sprejel prvak zmagovite stranke SDS Janez Janša, drugouvrščeni Marjan Šarec (LMŠ), kdo tretji ali sploh nihče? Kdo bo s svojim programom prepričal NSi ali potencialno Levico, stranki, ki sta jeziček na tehtnici?

Bliže odgovoru bomo zagotovo danes, ko se bo Janša sestal s predsednikom države Borutom Pahorjem. Skupaj z NSi in s SNS bi zbral skupaj 36 glasov (25 + 7 + 4), kar je veliko premalo za sestavo vlade. Še vedno obstaja možnost, da Šarcu ne bo uspelo zadovoljiti apetitov potencialnih koalicijskih partnerjev, zato nas je zanimalo, kako bi se stranke odrezale na morebitnih predčasnih volitvah.


Janja Božič Marolt z Inštituta za raziskovanje trga in medijev Mediana je skozi leta političnih analiz prišla do zaključka, da »volitve odločijo veliki, odločilni pa so mali«. To pomeni, da bi hipotetično nove volitve ponovno dobila SDS, a ne dovolj trdno, da bi v parlamentu dobila večino. Tako bi se ponovila aktualna zgodba o zapletenem sestavljanju koalicije. Po najnovejših raziskavah Mediane bi poleg SDS boljši izid na morebitnih novih volitvah dosegli tudi Levica (Luka Mesec) in malenkost Stranka Alenke Bratušek (SAB).

Najverjetneje bi bil med osmoljenci Erjavčev Desus, ki po trenutnih javnomnenjskih anketah ne bi dosegel parlamentarnega praga. Nekoliko sta izgubili tudi SMC Mira Cerarja in Šarčeva LMŠ, zato Maroltova večjega preboja potencialne koalicije liberalnih strank (SMC, SAB in LMŠ) ne vidi, še več, njihove trenutne glasove bi dobila SDS in se tako še okrepila. Na svoje zveste volivce lahko računa tudi Zmago Jelinčič. Obsežnega korupcijskega škandala mu niso zamerili in bi ga tako ponovno pospremili v parlament.  


Sociolog s filozofske fakultete, ki se med drugim ukvarja s politično teorijo, Gorazd Kovačič meni, da ima Šarec še vedno možnost za sestavo vlade, a da bo moral, če bo želel sprejeti velik izziv premierja, precej popustiti starim političnim mačkom, kot sta NSi (Matej Tonin) in SD (Dejan Židan). Nove volitve bi Šarca spravile v hude težave, »saj bi ga volivci lahko kaznovali, češ da je imel priložnost, a je ni izkoristil«.

Drugače kot Božič Maroltova pa je Kovačič prepričan, da bi imela potencialna koalicija liberalnih strank (Cerar, Šarec, Bratušek) večji uspeh in boljši sinergijski učinek kot pa le trenutno numerično seštevanje poslanskih glasov. Nove volitve bi tako premešale karte, a bi konkurenca levosredinskih strank še vedno ostala velika.
 

»Poslanci si ne bi rezali udobne veje, na katero so se ravno usedli«

Ekonomist in nekdanji minister Matej Lahovnik ne vidi možnosti za nove predčasne volitve, saj da si poslanci »ne bi rezali udobne veje, na katero so se ravnokar usedli«. Hkrati bi bile volitve tvegane za Desus, SMC, ki glasove iz volitev v volitve izgublja, in tudi za SD, ker je njihova konkurenca Levica v vzponu.

Skratka, nove volitve bi bile neugodne za manjše stranke, ki so v parlament komaj prišle, zato pa bi se njihovi glasovi lahko koncentrirali drugje: še največ pri Levici in SDS. Dosedanje izkušnje so pokazale, da volivci na predčasnih volitvah podprejo zmagovalca volitev. Za zmagovalca predčasnih volitev bi se lahko razglasil tudi Zmago Jelinčič (SNS), ker ima v primerjavi z junijskimi zdaj še večji dostop do medijev, problem nezakonitih migrantov pa je morda danes še večji, pojasnjuje Lahovnik.
 

Volilna anketa Slovenskih novic

Sodelujte v naši anonimni volilni anketi in po oddanem glasu preverite, kako so glasovali ostali bralci. Izide ankete bomo v naslednjih dneh tudi objavili.


Ali bo Šarcu torej uspelo sestaviti koalicijo, se bo pokazalo v naslednjih dneh. Zagotovo mu ne bo najlažje, saj kot pravi Lahovnik, je drugače, ali vodiš državo, občino ali podjetje: »V politiki manjši izsiljujejo velike, v gospodarstvu pa veliki majhne.«