COVID-19
V bolnišnicah tisti, ki bi že lahko bili cepljeni, prihajajo zdravila za covid (VIDEO)
Delež pozitivnih s PCR testi je znašal 7,5 odstotka.
Odpri galerijo
Testiranje na Gospodarskem razstavišču. FOTO: Voranc Vogel
Po podatkih Sledilnika za covid-19, so v nedeljo opravili 1.504 PCR testov in zabeležili le 113 okužb s koronavirusom. Delež pozitivnih je bil tako komaj 7,5-odstoten. Opravili so tudi 7.399 hitrih antigenskih testov.
Znova se je znižalo tudi število aktivnih primerov, ki trenutno znaša 7.450. V bolnišnicah se zdravi 407 bolnikov, od tega 121 na intenzivni negi. Število zasedenih postelj se znižuje, tako na navadnih oddelkih kot v intenzivni terapiji.
Umrli so trije ljudje. Trenutno 7-dnevno povprečje okužb znaša 444, včeraj 449.
Več o aktualnem stanju glede covida-19 je na novinarski konferenci danes vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. »Trendi so ugodni, kljub temu pa se v enotah intenzivne terapije zdravi kar tretjina vseh covid pacientov. Opažamo, da je večina teh starih od 50 let navzgor, torej ljudje, ki bi že lahko bili cepljeni. Vsak naj se čim prej odzove na cepljenje, zaščitimo sebe, družinske člane, tako bomo pripomogli k temu, da se trend še naprej znižuje.«
A kot je poudarila, nas umirjanje epidemije ne sme uspavati. Lani je bilo v tem času 36 ljudi v bolnišnicah, letos pa 407. »Virusa med nami je veliko več, zato se naj vsak od nas drži pravil, odločimo se za cepljenje,« je pozvala. Poudarila je tudi pomembnost sistema PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje). »Ta je prisoten povsod po Evropi, s tem modelom lahko sproščamo številne dejavnosti prej kot bi jih sicer. Če tega ne bi uvajali, bi bila še vedno večina gostinskih lokala zaprtih, prav tako ne bi mogli spet sproščati ukrepov na področju kulturnih prireditev, športnih tekmovanj in tako dalje. Ne gre za diskriminatorne ukrepe, vsak se lahko sam odloči, vse je na voljo brezplačno.«
V zadnjih dneh so se nekatere države odločile, da omogočijo cepljenje z drugim odmerkom AstraZenece prej kot v 12 tednih, v Nemčiji denimo že po 4 tednih. »Seveda je mogoče cepiti že prej, vendar vse raziskave kažejo, da je imunski sistem boljši, če je drugi odmerek po 12. tednu. To je tudi razlog, da smo se odločili za takšno strategijo,« je povedala Logarjeva. Glede tega, ali bi za vstop na Hrvaško zadostoval že en odmerek s tem cepivom, pa se s hrvaškimi kolegi še usklajujejo.
Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je spregovoril o razvoj zdravil za covid. Ta naj bi bila na tržišču na voljo januarja 2022.
O novostih z področja cepiv, v tretji fazi je 24 cepiv: pričakujejo CureVac, cepivo, ki je podobno Pfizerju. »Neprestano dobivamo vprašanja, kako je s Sputnikom. Sputnik V je po delovanju podoben cepivoma AstraZenece in Janssena, a ima nekoliko večjo učinkovitost. Inšpektorska skupina Eme se je vrnila iz Rusije, kje so pregledovali še zadnje postopke. Podatkov še nimamo, a pričakujemo, da bi bilo cepivo lahko na voljo v juniju,« je povedal.
Štrukelj je predstavil tudi spodbudne podatke v zvezi z bazično učinkovitostjo cepiv. »Po podatkih iz ZDA je od 117 milijonov cepljenih, zbolelo le 9760 ljudi, gre torej za učinkovitost v razmerju 1:10.000.« Štrukelj je pri tem poudaril, da cepivo ni 100-odstotno učinkovito pred okužbo, je pa pred bolnišnično obliko bolezni. Tudi če smo cepljeni, se moramo vseeno držati preventivnih ukrepov.
O zaskrbljenosti zaradi dolgoročnih učinkov pa je Štrukelj povedal: »Ne vemo. Presenečeni smo nad veliko učinkovitostjo in varnostjo cepiv. Najlažje ponazorim z zgodovino: ko so se razvijale zdravilne učinkovine zdravila proti povišani koncentraciji LDL holesterola, so bile nekatere izjemno učinkovite. Ko pa so začele izkazovati nekoliko več negativnih stranskih učinkov, so bile po dveh do treh letih umaknjene. Pomembno je, da spremljamo dolgoročne učinke cepiv, narejena tako z novo kot s klasično tehnologijo. nihče ne more napovedati, kaj bo, lahko pa pričakujemo, da bodo nekatera izkazovala večjo varnost, druga manjšo. Če se bo izkazalo, da je nek učinek povezan s cepivom, se bo to prenehalo uporabljati.«
Znova se je znižalo tudi število aktivnih primerov, ki trenutno znaša 7.450. V bolnišnicah se zdravi 407 bolnikov, od tega 121 na intenzivni negi. Število zasedenih postelj se znižuje, tako na navadnih oddelkih kot v intenzivni terapiji.
Umrli so trije ljudje. Trenutno 7-dnevno povprečje okužb znaša 444, včeraj 449.
Več o aktualnem stanju glede covida-19 je na novinarski konferenci danes vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar. »Trendi so ugodni, kljub temu pa se v enotah intenzivne terapije zdravi kar tretjina vseh covid pacientov. Opažamo, da je večina teh starih od 50 let navzgor, torej ljudje, ki bi že lahko bili cepljeni. Vsak naj se čim prej odzove na cepljenje, zaščitimo sebe, družinske člane, tako bomo pripomogli k temu, da se trend še naprej znižuje.«
A kot je poudarila, nas umirjanje epidemije ne sme uspavati. Lani je bilo v tem času 36 ljudi v bolnišnicah, letos pa 407. »Virusa med nami je veliko več, zato se naj vsak od nas drži pravil, odločimo se za cepljenje,« je pozvala. Poudarila je tudi pomembnost sistema PCT (prebolevnost, cepljenje, testiranje). »Ta je prisoten povsod po Evropi, s tem modelom lahko sproščamo številne dejavnosti prej kot bi jih sicer. Če tega ne bi uvajali, bi bila še vedno večina gostinskih lokala zaprtih, prav tako ne bi mogli spet sproščati ukrepov na področju kulturnih prireditev, športnih tekmovanj in tako dalje. Ne gre za diskriminatorne ukrepe, vsak se lahko sam odloči, vse je na voljo brezplačno.«
V zadnjih dneh so se nekatere države odločile, da omogočijo cepljenje z drugim odmerkom AstraZenece prej kot v 12 tednih, v Nemčiji denimo že po 4 tednih. »Seveda je mogoče cepiti že prej, vendar vse raziskave kažejo, da je imunski sistem boljši, če je drugi odmerek po 12. tednu. To je tudi razlog, da smo se odločili za takšno strategijo,« je povedala Logarjeva. Glede tega, ali bi za vstop na Hrvaško zadostoval že en odmerek s tem cepivom, pa se s hrvaškimi kolegi še usklajujejo.
Prihajajo tudi zdravila
Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je spregovoril o razvoj zdravil za covid. Ta naj bi bila na tržišču na voljo januarja 2022.
O novostih z področja cepiv, v tretji fazi je 24 cepiv: pričakujejo CureVac, cepivo, ki je podobno Pfizerju. »Neprestano dobivamo vprašanja, kako je s Sputnikom. Sputnik V je po delovanju podoben cepivoma AstraZenece in Janssena, a ima nekoliko večjo učinkovitost. Inšpektorska skupina Eme se je vrnila iz Rusije, kje so pregledovali še zadnje postopke. Podatkov še nimamo, a pričakujemo, da bi bilo cepivo lahko na voljo v juniju,« je povedal.
Štrukelj je predstavil tudi spodbudne podatke v zvezi z bazično učinkovitostjo cepiv. »Po podatkih iz ZDA je od 117 milijonov cepljenih, zbolelo le 9760 ljudi, gre torej za učinkovitost v razmerju 1:10.000.« Štrukelj je pri tem poudaril, da cepivo ni 100-odstotno učinkovito pred okužbo, je pa pred bolnišnično obliko bolezni. Tudi če smo cepljeni, se moramo vseeno držati preventivnih ukrepov.
O zaskrbljenosti zaradi dolgoročnih učinkov pa je Štrukelj povedal: »Ne vemo. Presenečeni smo nad veliko učinkovitostjo in varnostjo cepiv. Najlažje ponazorim z zgodovino: ko so se razvijale zdravilne učinkovine zdravila proti povišani koncentraciji LDL holesterola, so bile nekatere izjemno učinkovite. Ko pa so začele izkazovati nekoliko več negativnih stranskih učinkov, so bile po dveh do treh letih umaknjene. Pomembno je, da spremljamo dolgoročne učinke cepiv, narejena tako z novo kot s klasično tehnologijo. nihče ne more napovedati, kaj bo, lahko pa pričakujemo, da bodo nekatera izkazovala večjo varnost, druga manjšo. Če se bo izkazalo, da je nek učinek povezan s cepivom, se bo to prenehalo uporabljati.«
