Novi pogledi na preteklost ob Muri

Pokrajinski muzej Murska Sobota je ena strokovno najbolj dejavnih in na dogajanje v okolju odzivnih muzejskih ustanov v državi. Lani oziroma predlani so pripravili zelo odmevni razstavi, 130 let pomurskih železnic ter 100 dejstev o Prekmurju, ki se je navezovala na 100-letnico pripojitve dotlej madžarskega Prekmurja slovenski matici v okviru prve jugoslovanske države. Letošnje leto zaznamujeta dve sočasni razstavi, ki odpirata nove poglede na preteklost pokrajine ob Muri in njenih ljudi.
Prva, razstava o življenju in delu soboškega fotografa Jožeta Kološe - Kološa (1920–1998), je reprezentativna predstavitev mojstra, ki po besedah umetnostnega zgodovinarja Janeza Balažica »sodi med osrednje nosilce fotografskega modernizma na Slovenskem, njegov vpliv pa je mogoče zaznati tudi v širšem, srednjeevropskem kulturnem prostoru. Kološevo umetniško produkcijo namreč zaznamuje izjemna fotografska invencija, zato mu to, kar je počel v okviru eksperimentalne fotografije, podarja prvenstvo v razvoju kombinirane fotografije«. Bil je med prvimi, ki je »v fotografijo uvajal specifične postopke kolažne gradnje, torej s komponiranjem različnih materialov znotraj slikovnega polja fotografije«.

Na razstavi, ki jo je pripravila Tamara Andrejek, dopolnjuje pa jo nekaj aparatov in drugih predmetov iz Kološeve zapuščine, so zastopane fotografije iz večine tematskih krogov in različnih obdobij njegovega ustvarjanja. Za manj poučene obiskovalce morda nekoliko presenetljivo, fotografije niso povezane le s prekmursko krajino ter njenim snovnim in nesnovnim izročilom, temveč tudi z Istro, posebno s slikovito Koštabono, kamor se je mojster rad vračal.

Do konca oktobra je na ogled še druga, prav tako lokalno obarvana arheološka razstava – s sodelavci jo je pripravil Branko Kerman – z narečno zapisanim naslovom Sobota pred Sobotov. Predstavlja presenetljive najdbe in nove ugotovitve, skrbno sestavljene iz drobcev zgodovine naselitve mesta iz srednjeveškega in novoveškega obdobja. Prinesle so jih prve sistematične arheološke raziskave v mestnem jedru, ki jih je v minulem letu omogočila prenova Slovenske ulice in ploščadi pred stolnico sv. Nikolaja.

»Na obeh izkopiščih,« poudarja avtor razstave, »je bila odkrita srednjeveška poselitev v obliki ostankov jam in peči z odlomki lončenine, ki sodijo v čas med 11. in 13. stoletjem.« Zaradi doslej slabo raziskane arheološke preteklosti Murske Sobote so te najdbe »dragocen vir, ki nam odstira vpogled v historični razvoj mestnega jedra«. Še več pa obetajo nova arheološka najdišča – če se bo mesto širilo proti jugu –, saj je »bil ta prostor,« dodaja Kerman, »poseljen tako v bakreni, bronasti, starejši in mlajši železni dobi kot tudi v rimskem obdobju, v času zgodnje slovanske poselitve in v srednjem veku.« Ogled zanimivih razstav in obenem osvežitev v hladu grajskih soban! Ni slabo …