Novi zakon bo oborožil paravojaške enote!

LJUBLJANA – Pride čas, ko gre v odcvet tudi najbolj žlahtna vlada; približa se čas volitev in dovčerajšnje trde koalicije postanejo porozne kot star plastičen lonček, ki leži razcefran nekje v naravi po štirih letih vremenskega bičanja. Tako se izteče čas za nekatere projekte, ki so se delali dolga leta in so tik pred zaključkom; a naval poplave raznolikih zakonov in dopolnil pač ne more prinesti kakšne pametne rešitve, kot se je obetala na primer pri krivičnem izbrisu podrejenih obveznic, zdaj pa kaže, da bo izgubljena do naslednje vlade. Prvovladajoča Stranka modernega centra se je (kanček presenetljivo) raje ukvarjala s populistično dekriminalizacijo konoplje in požela odločno nasprotovanje mladinskega združenja in nevladne koalicije za preprečevanje zasvojenosti.

Švajncer pisal Cerarju

A ta narobe svet se lahko skrije pred še eno prigodo, ki se je zgodila pri prenavljanju zakona o orožju oziroma pripravi novele, ki bo vključevala evropsko direktivo ter poskušala loviti korak s časom. Dokument osnutka je bil ustvarjen prav na Prešernov dan, predlogi osnutka so bili dani različnim interesnim združenjem do sredine minulega meseca, vlada bi ga naj potrdila v drugi polovici aprila, nato naj bi novelo sprejel še državni zbor. Papir prenese marsikaj; tudi nove kategorije ljudi, ki bi po novem imeli upravičen razlog za izdajo orožne listine.


Predlog novega zakona namreč v 17. členu dodaja novi kapitalni kategoriji: ena so športni tekmovalci z uradno priznanih strelskih tekmovanj, ki bi predložili potrdilo športne panožne zveze. Druga, precej širša kategorija pa bi razlog podelila tistim, ki bi »predložili dokazilo o članstvu v nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe in policije«.

Zanimivo je tudi, da je javnost na novelo opozoril nekdanji brigadir Slovenske vojske Janez J. Švajncer, ki je premierju Miru Cerarju poslal odprto pismo z jasnim vprašanjem: »Med predlaganimi spremembami je navedena tudi oborožitev paravojaških in parapolicijskih formacij.« Takšno oboroževanje, nadaljuje Švajncer, je v nasprotju z ustavo: »Ustava RS in slovenska zakonodaja ne poznata nevladnih organizacij, ki bi delovale na področju obrambe in policije ter imele njuna pooblastila.«
Da zakon govori o nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na obrambno-policijskem področju, je svojevrsten biser; a bolj od tega je zanimivo vprašanje, kdo bi po novem lahko nosil orožje.

Glede na javno dostopne evidence smo našli tri organizacije, ki delujejo v javnem interesu na področju obrambe: ob društvu upokojencev obrambnega ministrstva so to še Evroatlantski svet Slovenije ter Fundacija Poti miru v Posočju!

Kdo bi sploh imel orožje?

Komu točno je ta formulacija namenjena, je težje ugotoviti. »Tisti iz naših vrst, ki je želel orožje, je že lahko zanj zaprosil,« nam pojasni predsednik društva upokojencev obrambnega ministrstva Milan Obreza. Ta je bil zadnje čase na številnih posamičnih občnih zborih članov: »Nihče od naših članov ni omenil, da bi imel potrebo po orožju – niti nismo o tem debatirali.« Obreza še doda, da so se v treh letih njegovega predsedovanja bolj ukvarjali z druženjem in izleti kot pa s streljanjem.
Še večja je bila osuplost pri Fundaciji Poti miru, ki je izrazito protivojno usmerjena; in čeprav nismo prišli do uradne izjave, so nam člani fundacije zagotovili, da o kakšnem oboroževanju pri njih ni bilo besede. Žal nam do zaključka redakcije ni uspelo priti v stik s tretjim društvom Evroatlantski svet Slovenije, v katerem sedijo obramboslovci in akademiki – a tudi pri njih ni (jasno) razvidna potreba po spremembi 17. člena.

Kaj kmalu bo prvonavedena predstavnica vlade v osnutku sprememb, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, pri delu državnega zbora lahko podrobneje predstavila novosti – tudi glede novih upravičencev do nošnje orožja. V predlogu spremembe zakona namreč ni pojasnila, zakaj bi se (in to nenadno) odločili za širitev pravic, za katero bi zadostovalo članstvo v organizaciji – in še to nevladni!